Na Gorenjsko prišli po izkušnje

Jezersko – Prostovoljca Peggy in Patrick Rebol sta upokojenca, ki prihajata iz ameriške zvezne države Wisconsin. Razložita nam, da na domačiji pomagata pri vseh opravilih, kjer je pač pomoč potrebna – predvsem na vrtu in po posestvu. Tudi v imenu mladega francoskega para pojasnita, da so na domačiji nastanjeni brezplačno, dobijo hrano, v zameno pa pomagajo pri delu. Odkrito povesta, da v takšnem načinu življenja zelo uživata.

Zanima nas, zakaj se tako rada vračata in zakaj ravno Slovenija.

Peggy Rebol pojasni, da sta bila moževa stara starša oba Slovenca, tako da sta si s Patrickom želela, da bi enkrat obiskala deželo njegovih prednikov. »Pred približno desetimi leti sva Slovenijo obiskala brez otrok. Ko sva se pripravljala na upokojitev, pa sva začela razmišljati, kam bi lahko šla za daljše obdobje. Na spletu sva naletela na program WWOOF – World Wide Opportunities on Organic Farms (svetovne priložnosti na ekoloških kmetijah), ki povezuje prostovoljce in ekološke kmetije po svetu. Ko sem prvič pregledovala možnosti, sem se vprašala, ali je kaj takega na voljo tudi v Sloveniji, in sva našla Šenkovo domačijo na Jezerskem,« pripoveduje.

Prvič na obisku

Študenta Laure Rapin in Vivien Meplain pa sta iz Nancyja v severovzhodni Franciji. Tudi onadva sta priložnost našla na spletu. Iskala sta državo z veliko narave, hribi in gorami, kar ju je pripeljalo do Slovenije. To je njun prvi tovrsten obisk Jezerskega. Po koncu bivanja se bosta odpravila na delo na Hrvaško, nato pa se vračata v Slovenijo. Čaka ju še delo na drugi kmetiji, in sicer v Železnikih.

Rada delata na domačiji, tudi Rebolova pri tem uživata, a proste dni vsi izkoristijo za raziskovanje okolice, Slovenije nasploh.

Ameriški par zelo rad hodi v hribe. Precejšen del Slovenije sta videla že med preteklimi obiski. »Bled, Bohinj, Piran, Tolmin, Kranjska Gora, Kobarid ...« našteva Peggy. Ob vprašanju, ali sta obiskala tudi Postojnsko jamo, pritrdita. Francoza tega še nista storila, a sta bila v času našega pogovora na Jezerskem komaj teden dni. Kljub temu pravita, da sta nad vsem, kar sta doslej videla, in sploh nad Slovenijo izjemno navdušena.

Hvaležna za priložnost

Rebolova tudi že razmišljata, da bi se na Jezersko vrnila prihodnje leto. Maja in junija, ker je to čas, ko je na domačiji veliko dela s pripravo gred, rastlinjakov in sajenjem. Prav v tem času je njuna pomoč zelo dobrodošla, nam zaupata. Videla sta sicer že kar nekaj sveta in podobnih trajnostno naravnanih kmetij, a menita, da je Šenkova domačija nekaj posebnega. »Obožujeva delo na Šenkovi domačiji. Je fantastična turistična kmetija, ki je resnično predana ekološkemu in trajnostnemu kmetovanju. Vidi se, da tu razmišljajo dolgoročno in odgovorno do narave, hrane in ljudi,« poudarita. Dodata še, da sta za priložnost, da lahko pomagata in obenem spoznavata življenje na Jezerskem, iskreno hvaležna.

Slovenska kulinarika

Ko ju vprašamo, kaj jima je na domačiji najbolj všeč, in se pošalimo, ali je morda to hrana, se oba glasno zasmejita in skoraj soglasno odgovorita, da zagotovo.

Slovenski okusi so navdušili tudi mlada Francoza. Mimogrede pa nam Laure Rapin zaupa, da jo je zelo presenetilo, da se pri nas skoraj vsak obrok začne z juho, saj tega v Franciji ne poznajo. Ji je pa hrana kot taka zelo všeč, doda.

Patrick Rebol pa ob koncu našega pogovora omeni, da mu je pri zgoraj omenjenem programu najbolj všeč, da na ta način posameznik lahko spoznava različne kulture, hrano, zgodovino in način življenja. Uči se o družini, pri kateri biva. »Delaš z rokami in si umažeš roke z zemljo,« pravi in sklene, da je najpomembnejše to, da spoznavanje drugih kultur širi tvoja obzorja in te bogati kot človeka.