Moskva 1937

»Moskva 1937 je 'zgodovinsko znamenje' v Kantovem smislu, ključ do ene največjih zgodovinskih katastrof 20. stoletja. V zavesti milijonov sovjetskih državljanov je bilo 'prekleto leto 37' sinonim za nepreštevne človeške tragedije. Letnici 1937 in 1938 sta markantni letnici smrti. Leto 1937 je prineslo nenaden konec premnogih človeških življenj. Njegovi udarni valovi so pretresali vso deželo in čutiti jih je bilo tudi onstran meja. V enem samem letu je bilo aretiranih okoli dva milijona ljudi, približno 700.000 jih je bilo pobitih, skoraj 1,3 milijona pa poslanih v taborišča in delovne kolonije. Celo za deželo, ki je že kdaj prej bila prizorišče neizmernih človeških izgub, so bile take številke dotlej docela nepredstavljive. Med prvo svetovno vojno in državljansko vojno, ki ji je sledila, je Rusija že izgubila približno 15 milijonov ljudi, lakota, povezana s kolektivizacijo, pa je pogubila še dodatnih 8 milijonov. Kljub vsemu temu je število v letih 1937 in 1938 pozaprtih, obsojenih in ustreljenih ljudi pomenilo kvalitativen skok, eksces v ekscesu. Leto 1937 pa ni tako zelo grozljivo le zaradi ogromnega števila njegovih žrtev. Le zelo malo tistih, ki so bili preganjani in ubiti, je namreč vedelo, zakaj je izbira padla ravno nanje. Obtožbe in očitki so bili neverjetni in naravnost čudaški, še bolj čudaško je bilo pa to, da so jih obtoženi tudi sami ponavljali in navajali v svojih priznanjih. Med njimi so bili ugledni voditelji revolucije, po vsem svetu znani državniki in diplomati, strokovnjaki in poslovneži, ki bi jih dežela v izgradnji še kako potrebovala. A vsem je bilo očitano pripravljanje vstaj in atentatov, pletenje vohunskih mrež, sabotiranje dela v tovarnah, rudnikih ali znanstvenih inštitutih. In ne le to: kmalu zatem so se tudi izvršitelji teh obsodb sami znašli na zatožni klopi, storilci so se spreminjali v žrtve. Osrednje vprašanje, okoli katerega raziskovalno delo kroži vse do danes in bo bržkone krožilo še dalje, je vprašanje vzrokov oziroma kakršnegakoli racionalnega jedra tega dogajanja …« (str. 10–11)

Tako strašne knjige že dolgo nisem bral. Strašno je to rusko nespoštovanje človeškega življenja. Milijoni nenujnih smrti: 15 v prvi sv. vojni, 8 v Stalinovem »golodomoru« in še 2 v njegovih čistkah, 27 v drugi sv. vojni. Skupaj več kot 50 milijonov! In nihče ne ve, koliko mrtvih je že zahtevala Putinova nesmiselna vojna v Ukrajini … Tudi vzdušje v tej monumentalni knjigi je strašno, a vredno jo je prebrati in se nad njo zamisliti. Zakaj je bila vsa ta moritev potrebna, če sploh? In zakaj je še ni konec?