Odprli prenovljeni kulturni dom

Stara Fužina – Ne gre zgolj za obnovo objekta, temveč za njegovo ponovno umestitev v sodobno življenje vasi. Projekt izhaja iz prepričanja, da mora kulturni dom tudi danes ostati odprta platforma skupnosti – prostor srečevanja, ustvarjanja, dela, učenja in medgeneracijskega povezovanja, poudarja Bojan Traven, predsednik Krajevne skupnosti Stara Fužina.

V prenovljenem kulturnem domu, kakor so ga zaslnovali v arhitekturnegm biroju OFIS arhitekti, so tako zdaj nova, sodobna večnamenska dvorana, galerijski prostor, spominska soba Valentina Hodnika, prostori krajevne skupnosti in lovskega društva, na doslej neizkoriščenem podstrešju pa tudi t. i. coworking pisarna, ki jo bodo domačini lahko uporabljali brezplačno. Raznolika raba omogoča, da objekt ostaja aktiven skozi vse leto in nagovarja različne skupine uporabnikov – od lokalnih prebivalcev do obiskovalcev Bohinja, je pojasnil Traven.

»Z uspešno zaključenim projektom smo ohranili pomemben del kulturne dediščine Bohinja ter ustvarili sodoben prostor za kulturne dogodke, razstave, izobraževanja, druženje in medgeneracijsko sodelovanje,« pa je na slovesnosti ob odprtju dodal župan Jože Sodja in poudaril, da je bila osemsto tisoč evrov vredna prenova financirana s sredstvi, ki jih Bohinj prejema kot ena od občin znotraj Triglavskega narodnega parka (TNP).

»Novi kulturni dom v Stari Fužini je zgleden primer javnega objekta, ki na eni strani izžareva identiteto lokalnega okolja, na druga pa se smelo spogleduje s prihodnostjo ter novim načinom življenja in dela,« pa je dejal direktor javnega zavoda TNP Uroš Brežan. »Gotovo so bili tudi taki projekti v mislih tistih, ki so sodelovali pri pripravi Zakona o TNP, katerega razvojna funkcija je dokončno zaživela v letu 2020 ob izjemnem prizadevanju županov parkovnih občin, izmed katerih moram še posebej omeniti pokojnega kolega Franca Kramarja.«

Kulturni dom v Stari Fužini je bil zgrajen pred 43 leti s samoprispevkom in prostovoljnim delom, čeprav prizadevanja krajanov za lasten kulturni dom segajo že v obdobje po drugi svetovni vojni, ko so si v nekdanji Zoisovi graščini uredili zasilno dvorano z odrom, je pojasnil Traven. Posebej je poudaril pomen umestitve spominske sobe in Galerije Valentina Hodnika (1896–1935), slikarja bohinjskih gora in enega najpomembnejših umetnikov, ki jih je oblikovala krajina Stare Fužine. »Njegova dela so globoko vpeta v kolektivni spomin prostora, zato galerija ne deluje kot samostojen muzejski program, temveč kot organski del kulturnega doma. S tem se umetniška dediščina prvič trajno vključi v vsakdanje življenje skupnosti in postane eden od nosilcev sodobne kulturne identitete kraja.«