Zgodbe iz tovarn: Za tekočimi trakovi v tovarni Iskra

Od 50. let 20. stoletja je uvajanje velikoserijske proizvodnje prineslo veliko priložnosti za zaposlitev žensk. V obratih Iskre so prvo službo našla številna mlada dekleta, prihajale so tudi delavke iz tekstilne panoge, ki so iskale boljše pogoje dela.

Uvajanje tekočih trakov z večjo avtomatizacijo delovnih procesov je predstavljalo prelomnico v načinu dela. Za nemoteno in učinkovito proizvodnjo ter kakovost izdelkov je moral vsak zaposleni hitro in natančno opraviti svojo nalogo. Ponavljanje delovnih operacij ni zahtevalo velike fizične moči, poklicnih kvalifikacij in predhodnih znanj, vendar pa so bile pri delu potrebne hitrost, spretnost in vztrajnost.

V sestavljalnicah Iskre so v prvi vrsti zaposlovali ženske, ki so že po krajši priučitvi lahko delo opravljale samostojno. Delavke za prvim tekočim trakom so na začetku sestavile štiristo enofaznih električnih števcev dnevno. V naslednjih letih so Iskrini strokovnjaki opravljali analize gibov in časa, ki so ga delavke porabile za posamezno faze dela, ter prilagajali hitrost traku. Z izboljšavami delovnih postopkov je konec 50. let z montažne linije delovne izmene prišlo že tisoč števcev.

Drugi tekoči trak so v Iskri uvedli leta 1963. Posebej so poudarjali, da se je storilnost zaposlenih povečevala brez dodatnih naporov in je bilo delavkam v marsičem delo olajšano. Med zaposlenimi naj bi delo v montaži veljalo za manj naporno in zato zelo zaželeno. Dejansko je bilo delo za tekočimi trakovi fizično zahtevno zaradi dolgotrajne prisilne drže, zahtevalo je veliko zbranosti in natančnosti. Leta 1964 so na primer poročali, da so za dobro plačano, vendar zelo zahtevno delo justirke (umerjanje) s težavo našli primerne kandidatke. Od več deset deklet, ki so jih sprejeli na priučevanje, jih je to delo nadaljevalo le nekaj. Zaradi delovnih obremenitev in zdravstvenih težav so nato delavke na tem mestu običajno vztrajale le nekaj let.

Razvoj novih izdelkov je zahteval zaposlovanje več poklicnih in tehničnih kadrov tudi v proizvodnji. Sprva so se šolali v interni Industrijski šoli Iskra, ki je kasneje prerasla v samostojni srednješolski šolski center.

Ali ste tudi vi delali za tekočimi trakovi v Iskri? V Gorenjskem muzeju vas vabimo, da z nami delite svoje spomine in predmete, ki govorijo o delu v tovarni. Oglasite se nam in skupaj jih bomo vtkali v razstavo Zgodbe iz tovarn. Pokličite nas na telefonsko številko (04) 201 39 58.