Reševanje psov v gorah zadnja leta narašča, zato gorski reševalci lastnikom svetujejo, naj pred odhodom ocenijo sposobnosti svojih štirinožnih prijateljev in poskrbijo tudi za njihovo zaščito in hidracijo. / Foto: Tina Dokl
Največ nesreč zaradi podcenjevanja razmer
Poletni meseci v slovenske gore privabijo največ obiskovalcev, s tem pa se poveča tudi število nesreč in intervencij. Gorski reševalci, policija in Slovenska vojska, ki v poletni sezoni delujejo v skupni dežurni ekipi, pred začetkom glavne sezone obiskovalce pozivajo k odgovornemu načrtovanju tur, realni oceni svojih sposobnosti ter spoštovanju osnovnih pravil varnega gibanja v gorah. Posebej opozarjajo na previdnost pri obiskih gora s psi in na pravilno uporabo bivakov, ki so namenjeni izključno zatočišču v sili.
Jezersko – Statistika preteklega leta, ki jo je predstavil predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) Gregor Dolinar, kaže na skrb vzbujajoče trende. Gorski reševalci so v lanskem letu izvedli 660 intervencij, v gorah in na težko dostopnih terenih so zabeležili 50 smrtnih žrtev. Vendar pa je bila skoraj polovica rešenih nepoškodovanih, kar po besedah Dolinarja kaže, da bi številne nesreče obiskovalci gora lahko preprečili s skrbnejšim načrtovanjem tur, saj najpogostejši vzroki ostajajo zdrsi, nepoznavanje terena, neustrezna oprema in slaba fizična pripravljenost.
Ker je preventiva ključ do varnejšega obiskovanja gora, GRZS skupaj s partnerji v okviru projekta Slovenske turistične organizacije Varno v gore ozavešča in poziva obiskovalce, naj izbirajo ture, ki ustrezajo njihovi telesni in psihični pripravljenosti, pot skrbno načrtujejo z uporabo ustreznih zemljevidov in aplikacij ter poskrbijo za obvezno osnovno gorniško opremo. Kljub visokim temperaturam v dolini naj pohodniki v nahrbtniku vedno nosijo več slojev oblačil, zaščito pred soncem in dovolj tekočine. Pred odhodom naj preverijo vremensko napoved na zanesljivih virih, o načrtu ture obvestijo osebo doma ali v dolini, poskrbijo za polno baterijo telefona ter znanje deljenja GPS koordinat. V primeru nesreče pa naj takoj pokličejo 112. Na previdnost opozarja tudi policija. Vodja gorske policijske enote Matej Brajnik poudarja, da predvsem tuji obiskovalci pogosto podcenjujejo zahtevnost slovenskih gora. »Priprava na turo mora vključevati preverjanje njene dolžine, višinski profil, splošno oceno zahtevnosti in predviden čas trajanja. Pripraviti je treba ustrezno tehnično opremo, primerna oblačila, hrano in pijačo. Končna odločitev o tem, ali se tura izvede ali ne, pa je vremenska napoved,« je poudaril.
Pomemben del gorskega reševanja predstavlja vključitev helikopterske ekipe. V lanskem letu je bilo takšnih posredovanj 273, kar predstavlja 41 odstotkov vseh intervencij. Letos so do 10. junija zabeležili že 86 helikopterskih reševanj od skupno 229 intervencij, kar je občutno več kot v istem obdobju lani. V poletni sezoni, od junija do konca septembra, je helikopter v stalni pripravljenosti vsak dan, kasneje pa ob petkih, sobotah in nedeljah. Stotnik in pilot Slovenske vojske Matija Zupančič je pojasnil, da se helikopterske posadke Slovenske vojske in razširjene posadke z reševalci letalci, zdravniki in policisti redno usposabljajo in so pripravljeni na odziv v najkrajšem možnem času. Kljub temu vedno sočasno steče tudi klasično gorsko reševanje, saj helikopter zaradi razmer ne more vedno poleteti. Zato je ključno, da obiskovalci pomoč pokličejo pravočasno, pojasnjuje Zupančič.
V zadnjih petih letih so reševalci 45-krat posredovali zaradi poškodovanih, obnemoglih ali zaplezanih psov, pojasnjuje podpredsednik GRZS in vodja veterinarske ambulante Slovenske vojske Žan Karničar. Med najpogostejšimi vzroki navaja zdrse, padce, ujetost na strmih pobočjih ali pobeg živali. Lastniki pogosto poskušajo psa rešiti sami, s čimer ogrozijo še sebe. Zato svetuje, naj lastniki pred odhodom v gore realno ocenijo sposobnosti svojega psa, izbirajo primerne poti ter poskrbijo za zaščito pred vročino, dovolj vode in zaščito tačk na skalnatih terenih.
Povečuje se tudi neprimerna uporaba gorskih bivakov, ki so namenjeni izključno zatočišču v sili – ob nenadnem poslabšanju vremena, poškodbah, izčrpanosti. V okolici bivakov so reševalci v zadnjih petih letih posredovali 37-krat, zato opozarjajo, da so bivaki del varnostne infrastrukture, ne nadomestilo za planinske koče. Obiskovalci naj jih uporabljajo odgovorno ter jih zapustijo urejene in čiste.
