Med risbo, glasbo in improvizacijo

Razstavo z naslovom Strip te gleda! je Martin Ramoveš v večji meri kuriral sam, poudarek pa je namenil stripu Divja jaga (2025), tretjemu in za zdaj zadnjemu v seriji temačnih domačijskih povesti, ki jih ustvarja skupaj z očetom Janezom Ramovešem in navdih črpajo iz njune Poljanske doline. Stripar in kantavtor, ki že nekaj let živi v Kamniku, je pred tem izdal še stripa Kontrabantarji (2021) in Amerika (2023), sledila pa bosta še dva.

Od risbe do stripa

Poleg izvirnih strani stripa, ki ga riše »po starem«, s peresom in tušem, posebno vrednost izboru del v Prečni dajejo tudi skice, ki razstavi dajejo dodatno, risarsko dimenzijo. »Strip lahko bereš v knjižni izdaji, razstava pa mora zato ponuditi nekaj svojega,« je odločitev pojasnil Ramoveš.

Med deli izstopa štirimetrska risba, ki jo je na pobudo vodje galerije Matthewa McQuarrieja Ramoveš narisal neposredno z ogljem kar v galerijskem prostoru in predstavlja nekakšen povečan prizor iz stripa z nekaterimi dodanimi elementi. Razlog za takšno »likovno presenečenje«, kot se je izrazil avtor sam, je v tem, da uporablja dva načina risanja. Poleg stripovskega, ki zahteva natančno pripravo scenarija in kadrov ter delo po vnaprej določenem načrtu, namreč rad tudi improvizira. »To je prosta, svobodna risba in zdelo se mi je prav, da jo pokažem,« je dejal in poudaril, da v klasičnem formatu stripa zanjo redko najde prostor.

Skice kot vpogled v proces

Pomembno mesto na razstavi zavzemajo skice, ki jih je avtor poiskal med ohranjenim gradivom. Do njih, kot pravi, sicer nima posebnega odnosa, a priznava, da so lahko likovno celo bolj zanimive od končnih strani, saj imajo v sebi nekaj bolj neposrednega in pristnega. »To je vpogled v proces dela, od tistega, kar nastane na začetku, do končnega izdelka v stripu,« je povedal.

Do končne podobe stripa je po njegovih besedah dolga pot: potem ko oče Janez, pesnik in glasbenik, ki piše večinoma v poljanskem narečju, napiše zgoščeno in »očiščeno« besedilo, sledijo skice za posamezne strani ter grafična zasnova črno-belih površin in kompozicije. Kot je ob tem dodal, je sodelovanje z očetom neobremenjeno in poteka v naravni simbiozi.

Glasba in risba kot en jezik

Martin Ramoveš je tudi kantavtor, glasbo in strip pa povezuje v stripovsko-glasbenih albumih, med katerimi so Rob – zbadljivi poet v stripu in glasbi (2019), Astronomi (2017) in Nesojeni kavboji (2014). Kot pravi, sta zanj vizualna umetnost in glasba skoraj eno in isto. »Vprašanje je le, koliko si vešč izražanja v posameznem mediju. Tako glasba kot strip imata svoj ritem,« je dejal in priznal, da mu glasba služi tudi kot ventil za sproščanje od napornega stripovskega dela.

Odprtje razstave prejšnji četrtek je pri tako vsestranskem avtorju, kot je Martin Ramoveš, minilo v naravnem prepletu glasbe, likovne umetnosti in improvizacije. Avtorjeva spontanost se je v polni meri pokazala v podobi, ki jo je z ogljem ustvaril na galerijski steni kar med glasbenim nastopom z Mihom Eričem in mamo Uršulo Ramoveš.

Razstava bo na ogled še do 30. avgusta, nato pa v Galerijo Prečna prihaja slikarka, ki izstopa po svojih kolažih, Maruša Štibelj (5.–20. september). Do konca leta sledita še razstavi Zsuzsanne Szegedi - Varga (26. september–4. november) ter Milana Eriča in Zvonka Čoha (12. december–24. januar).