Po vročini prihaja osvežitev

Ljubljana – Po napovedih Agencije RS za okolje (Arso) nas do konca tedna čaka sončno in stabilno vreme, nato pa se obeta sprememba. Temperature se bodo znižale, poleg tega bo, kot kaže, naslednji teden v primerjavi s preteklimi tedni precej bolj radodaren s težko pričakovanimi padavinami.

Temperaturni rekordi

»Vročina se je pri nas začela v drugi polovici junija, sredi julija je malenkost popustila, nato pa se je spet vrnila in v zadnjem tednu julija in prvem tednu avgusta smo imeli enega najbolj izrazitih, če ne celo najbolj izrazit vročinski val v zgodovini meritev. Predvsem je izstopalo veliko število zaporednih zelo vročih dni s temperaturo nad 35 stopinj,« je na Arsovi torkovi novinarski konferenci povedal meteorolog Branko Gregorčič. Med 28. julijem in 7. avgustom so za najvišjo dnevno temperaturo zraka zabeležili kar 31 absolutnih, 28 julijskih in 32 avgustovskih postajnih rekordov. Dodal je, da je bilo v tem vročinskem valu padavin v Sloveniji zelo malo in da v zadnjih 30 dneh beležijo večinoma le od 20 do 50 odstotkov povprečne količine padavin za to obdobje.

Izgledi za naprej so po Gregorčičevih besedah zmerno optimistični, a šele s prihodnjim tednom, medtem ko bodo do konca tega tedna še prevladovale sušne razmere. S pritekanjem bolj vlažnega in hladnejšega atlantskega zraka se bo verjetnost padavin v začetku prihodnjega tedna precej povečala. »Vse kaže, da bomo s prihodnjim tednom zaključili obdobja najhujše vročine in suše ter tudi požarne ogroženosti,« je razložil.

Izjemne sušne razmere

Agrometeorologinja Andreja Sušnik z Arsa je spomnila, da je prvi sušni val nastopil že spomladi, maja se je vodna bilanca nekoliko izboljšala, nato pa so se z začetkom junija in vročinskimi valovi sušne razmere znova zaostrile, predvsem v površinskem sloju tal. Ta čas v večini regij beležijo izjemne oz. zelo sušne razmere. Čeprav je ponekod v zadnjih dneh padlo nekaj dežja, se sušne razmere v površinskem sloju tal ne bodo bistveno spremenile. Napovedani padavinski dogodki po njenem ne bodo bistveno popravili stanja požganih oz. suhih rastlin. »Da bi se stanje vsaj nekoliko omililo v površinskem sloju tal, bi potrebovali več kot 100 milimetrov postopnega dežja v več intervalih in upamo, da ne v intenzivnih nalivih, ki na suhih tleh naredijo več škode kot koristi, saj večinoma ta voda ponikne oz. jo odplavi po površju,« je dejala Sušnikova.

Reke nizke in tople

Hidrolog Janez Polajnar z Arsa je povedal, da letošnje sušne hidrološke razmere uvrščajo na četrto mesto v zgodovini meritev. Po strugah slovenskih rek se ta čas pretaka le od 30 do 50 odstotkov vode, kot bi se je sicer v začetku avgusta. Kot je pojasnil, je letošnja posebnost, da so se združile tako nizkovodne razmere kot izjemno dolgotrajni vročinski valovi: »Takšne kombinacije še nismo imeli.« Temperature rek so tako izjemno visoke. Povprečna temperatura Save v spodnjem toku presega 27 stopinj. »Tudi ostale reke so izredno tople, čez dan se nekatere ogrejejo celo do 30 stopinj Celzija.« Soča ima sedaj srednjo dnevno temperaturo višjo od 15 stopinj, in kot je dejal Polajnar, tako visoke temperature na tej reki še niso izmerili.

Podobne nizkovodne razmere beležijo tudi na podzemnih vodah. Čeprav se v prihodnjih dneh obeta nekaj padavin, te po besedah Polajnarja ne bodo zadostovale za bistveno izboljšanje nizkovodnih razmer v podzemnih vodah. »Bodo pa izboljšale razmere na površinskih vodah, vsaj upamo tako. Za izboljšanje teh razmer bi namreč potrebovali 100 in več milimetrov padavin vsaj v 24 urah ali v daljšem časovnem obdobju, nekaj dni.«

Varčno s pitno vodo

Namestnik direktorja Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije Iztok Rozman je pozval k odgovorni rabi pitne vode v času suše. Lokalno že prihaja do zmanjšanja izdatnosti nekaterih vodnih virov za oskrbo s pitno vodo in do povečanja njene rabe iz javnih vodovodov. Poudaril je, naj v času suše damo prednost uporabi pitne vode za osnovne življenjske potrebe in omejimo nenujno porabo. Uporabnikom svetuje, naj spremljajo obvestila, priporočila in morebitne ukrepe in omejitve svojega izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo – tudi po morebitnem izboljšanju razmer. »Ko pade prva kaplja, še ne pride do takojšnjega izboljšanja razmer vodnih virov.«

Zaostrene razmere v kmetijstvu

Predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Jože Podgoršek je opozoril na izjemno zaostrene razmere v kmetijstvu. Zaradi suše in vročine bo pridelek izjemno zmanjšan. Pri žitih beležijo od 30 do 50 odstotkov izpada pridelka, pri travnikih nekaterih odkosov sploh ni. Pri koruzi bo količina na nekaterih območjih manjša tudi do 80, 90 odstotkov, še zlasti na prodnatih teh. Pri trajnih nasadih opažajo prisilno dozorevanje plodov, pri nekaterih sadnih vrstah pa odpadanje listja. Vpliv sušnih razmer je viden tudi v gozdovih; hrasti že rumenijo, kot bi bila jesen, najhujše pa še pričakujejo zaradi napada podlubnikov, je dejal Podgoršek. Lastnike poziva k spremljanju njihovih gozdov in pravočasni odstranitvi napadenih dreves, da čim bolj zajezijo morebitno širjenje podlubnikov in katastrofo na področju gozdarstva.

Vročina ogroža tudi zdravje

Dolgotrajna vročina lahko povzroča tudi zdravstvene težave – od slabega počutja do motenj spanja, poslabšanja kroničnih bolezni, dehidracije, kožnih izpuščajev, vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti, omedlevice in vročinske kapi, je povedala Nina Pirnat z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Spomnila je na nasvete ob vročih dneh: hlajenje sebe in prostorov, omejitve fizične aktivnosti v najbolj vročih delih dneva, izbira primernih oblačil, uživanje zadostne količine tekočin …

V vročih dneh marsikdo poišče osvežitev v vodi, pri čemer je Pirnatova opozorila, da ni vsaka površinska voda primerna za kopanje. Priporočajo ga le tam, kjer se spremlja kakovost kopalne vode, to je na naravnih kopališčih in kopalnih območjih, vključenih v državni monitoring. Poleti lahko na zdravje ljudi vpliva tudi onesnaženost zraka z ozonom. Gre za dražljiv plin, ki lahko povzroča draženje dihal, očesnih veznic in tudi utrujenost in nemir. Zaščitimo se tako, da se v času, ko je nastajanje ozona največje – med 13. in 17. uro, ne zadržujemo na prostem.