Rekordno poletje na jeseniški urgenci

Jesenice – »V nedeljo, ko sem bil v dežurstvu, smo samo na kirurški strani obravnavali več kot sto pacientov, kar je za nedeljo ogromno. Od tega je bila večina 'Pogačarjev in Rogličev', torej kolesarjev, in to s težkimi, grdimi poškodbami. Nekdo se s kolesom ni vozil trideset let, zdaj pa je kupil električno kolo in gre z njim na sedlo Suha ali na Belško planino. Saj gor še pride, kaj pa dol?! Si bo razbil glavo, polomil roko, koleno? In tega je ogromno,« je povedal vodja Urgentnega centra Splošne bolnišnice Jesenice Robert Carotta.

Poleg kolesarjev so pogoste poškodbe voznikov električnih skirojev, ki se vozijo brez čelad, brez luči in z velikimi hitrostmi. Posledice tovrstnih padcev so zelo hude. Potem so tu še razni padci pri domačih opravilih, padci po stopnicah, pa tudi zaradi alkohola, je navedel Robert Carotta.

Vročina dodatno obremenjuje kronične bolnike

Manca Mlakar, specialistka urgentne medicine, je dodala, da v času vročinskih valov prihaja tudi do poslabšanj internističnih stanj. »V vročinskih valovih je dehidracija eden od glavnih vzrokov za poslabšanje kroničnih stanj. Pri pacientih, ki imajo več bolezni, je sicer pogosto težko natančno določiti, kaj je bilo neposreden povod za poslabšanje, vendar evropske smernice jasno opozarjajo, da vročina pomembno prispeva k poslabšanju kroničnih bolezni.«

Nevarne kolone pred Karavankami

Večjih prometnih nesreč letos k sreči ni bilo, po izkušnjah Mance Mlakar pa se večje tveganje pojavi v času prometnih zastojev pred Karavankami, ko se turisti vračajo proti severu Evrope. Vsako leto se v takšnih razmerah zgodita vsaj ena ali dve hujši prometni nesreči, saj so kolone dolge in nepregledne. Poleg tega ljudje pogosto niso pripravljeni na večurno čakanje v koloni. Tako se je že zgodilo, da je pacientom zmanjkalo kisika ali baterije za medicinske pripomočke, ki jih nujno potrebujejo, zato jih je bilo treba iz kolone reševati.

Sedemsto obravnav več kot lani

Število obravnav na urgenci se v zadnjih desetih letih povečuje za približno od dva do tri odstotke na leto. Lani so v prvih sedmih mesecih našteli 24.855 obravnav, letos v enakem obdobju pa že 25.480. To pomeni skoraj 700 obravnav več. A kot je poudaril Robert Carotta, gre pri tem za težje poškodovane in zelo bolne paciente, ki potrebujejo več kot zgolj rentgensko slikanje ali osnovni laboratorij. Vsak dodatni pacient ob že tako velikih številkah pomeni obremenitev za kader in za bolnišnične oddelke.

Več turistov, več pacientov

Eden od razlogov za večje število obravnav je zagotovo tudi povečanje turizma na Gorenjskem. Približno deset odstotkov vseh obravnav predstavljajo tujci. Pri njih se poleg zdravstvenih težav pojavljajo tudi težave s komunikacijo in urejanjem zavarovanja, ugotavljajo na urgenci. K večji obremenjenosti jeseniške urgence pa prispeva tudi dejstvo, da se poleg pacientov z Gorenjskega vanjo stekajo tudi pacienti iz drugih regij, med drugim iz severne Primorske, vse več pa jih prihaja tudi z obrobja Ljubljane, saj vedo, da bodo na ljubljanski urgenci lahko čakali več ur. Ta presežek pacientov se zato preliva tudi na Jesenice.

»Izgubili smo neposredno komunikacijo z bolnikom«

Kot enega od razlogov za večje število obravnav pa sogovornika poudarjata tudi prehod na dispečerski sistem nujne medicinske pomoči. Manca Mlakar je pojasnila, da so pred uvedbo sistema pacienti pogosto poklicali neposredno v ambulanto nujne medicinske pomoči. »Lahko smo se neposredno pogovorili in dobro ocenili, kakšna intervencija je potrebna – ali potrebuje nujno zdravnika, hišni obisk ali reševalca, ki ga pripelje v bolnišnico. Zdaj pa smo izgubili neposredno komunikacijo s pacientom.« Obremenitev s telefonskimi klici je bila sicer velika, v dvanajstih urah so sprejeli tudi od 20 do 30 klicev, a so bili pacienti že na začetku triažirani.

»Zdaj je vse prestavljeno v Ljubljano, kjer delajo ljudje, ki sicer imajo ustrezno izobrazbo, vendar morda nimajo neposrednih izkušenj in poznavanja naše populacije,« je pojasnila urgentna zdravnica. Tako se na teren pogosto pošljejo reševalci, ki sicer lahko izvedejo ukrepe v okviru svojih kompetenc, a nato mora biti pacient prepeljan v urgentni center, kjer se obravnava nadaljuje. To dodatno obremenjuje urgenco, ne nazadnje pa tudi paciente, ki potrebujejo prevoz, ki zanje ni vedno enostaven, nato pa lahko tudi več ur čakajo na nadaljnjo obravnavo.

»Kapacitete so bile že prej težko obvladljive, zdaj pa imamo z enakim številom zaposlenih od 30 do 40 odstotkov več obravnav,« je navedla sogovornica.

»Opažamo tudi, da si ljudje ne upajo več poklicati na 112. Mislijo si, da morda ni tako hudo, a medtem lahko pride do precejšnjega poslabšanja internističnega stanja, ki bi ga bilo mogoče preprečiti, posledično pa spet pride do večjega priliva pacientov v urgentni center.«

Dispečerski sistem ima sicer tudi prednosti. Lažje je aktivirati enote z drugih območij, reševalci pa so lahko pri pacientu hitreje in lahko začnejo izvajati nekatere ukrepe še pred prihodom zdravnika, je še dodala urgentna zdravnica.