Okrogla miza ob predstavitvi Loških razgledov: dr. Andrej Pančur, Tamara Logar, dr. Marta Rendla in dr. Mojca Šorn z Inštituta za novejšo zgodovino so predstavili podatkovno zbirko o smrtnih žrtvah druge svetovne vojne in neposredno po njej ter njen pomen za raziskovanje zgodovine Škofjeloškega. / Foto: Matic Zorman
Loški razgledi ostajajo zrcalo časa
Pred časom so izšli 72. Loški razgledi, osrednji domoznanski zbornik za Škofjeloško, ki že desetletja beleži zgodovino, kulturo in življenje na tem območju.
Loški razgledi sodijo med najpomembnejše domoznanske publikacije v Sloveniji. Muzejsko društvo Škofja Loka jih izdaja od leta 1954, letošnja, 72. številka pa na skoraj štiristo straneh nadaljuje tradicijo raziskovanja in ohranjanja spomina na ljudi, dogodke in dediščino širšega škofjeloškega območja. Pred kratkim so novo izdajo zbornika predstavili v Sokolskem domu.
Po uvodnem nagovoru predsednice Muzejskega društva Škofja Loka Helene Janežič ter škofjeloškega župana Tineta Radinje je zbrane v Kristalni dvorani Sokolskega doma nagovorila glavna urednica Nataša Budna Kodrič, ki je poudarila, da zbornik tudi letos združuje znanstvene in strokovne prispevke s področij zgodovine, umetnosti, literature, kulturne dediščine in sodobnega družbenega življenja. Osrednja tema številke je 80. obletnica konca druge svetovne vojne, ki jo avtorji osvetljujejo z različnih zornih kotov in ob tem opozarjajo na kompleksnost obdobja, ki je zaznamovalo tudi Škofjeloško.
Pomemben del letošnje številke je namenjen drugi svetovni vojni in njenim posledicam. Prispevki obravnavajo delovanje nemških okupacijskih oblasti, partizansko vojsko na Škofjeloškem v zadnjih vojnih letih, domobranske postojanke, bombardiranje Škofje Loke leta 1945 ter smrtne žrtve vojne in neposrednega povojnega obdobja.
Ob tem zbornik prinaša vrsto raznovrstnih raziskav in pregledov s področja zgodovine in kulturne dediščine. Med njimi so prispevki o srednjeveškem steklu s Kranclja in Loškega gradu, vplivu rapalske meje na življenje v Škofji Loki, ledenodobni favni Kamnitnika, industrijski dediščini nekdanje tovarne klobukov Šešir, življenju in delu Frana Jesenka ter drugih osebnostih, ki so zaznamovale škofjeloški prostor.
Posebno mesto imajo tudi prispevki o občinskih in državnih nagrajencih ter o posameznikih in ustanovah, ki so v zadnjem obdobju zaznamovali življenje lokalne skupnosti, jubilejih društev in ustanov, kulturnih dosežkih ter kronika dogodkov, ki ohranja pregled najpomembnejšega dogajanja v lokalnem okolju.
Drugi del predstavitvenega večera je bil posvečen okrogli mizi o podatkovni zbirki Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej. V pogovoru so sodelovali dr. Mojca Šorn, dr. Marta Rendla, Tamara Logar in dr. Andrej Pančur z Inštituta za novejšo zgodovino.
Predstavili so nastanek in pomen zbirke, ki omogoča natančnejši vpogled v človeške izgube vojnega in povojnega časa. V Loških razgledih so rezultate raziskave predstavili tudi v članku o smrtnih žrtvah na Škofjeloškem, ki pokaže, kako globoko je vojna zarezala v življenje lokalnega prebivalstva.
Letošnji Loški razgledi tako ponovno potrjujejo svojo vlogo osrednjega domoznanskega zbornika na Škofjeloškem. S povezovanjem znanstvenih raziskav, lokalnega spomina in aktualnega dogajanja ostajajo dragocen dokument prostora, v katerem se preteklost ne ohranja kot muzejski predmet, temveč kot živa sestavina skupne identitete.
