Koraki, ki vodijo dlje od poti

Jezersko – Po službi in ob koncih tedna sta Suzana Rebolj in Dragana Durić, sicer obe doma z Jezerskega, začeli vse pogosteje iskati stik z naravo in sprostitev v gibanju. Najprej sta hodili v hribe in se udeleževali organiziranih pohodov. Prehodili sta Levstikovo pot od Litije do Čateža, šli na Pot po medvedovih stopinjah, obiskali Cres in Lošinj ter raziskovali različne kraje po Sloveniji. Sčasoma sta se odločili za svoj prvi Camino, Camino Krk. Izbrali sta ga, ker je blizu in Krk dobro poznata. Ker jima je bil všeč, sta se odločili, da bosta letos aprila prehodili še Camino Južna Istra. Ta je lažji od Camina Krk, a daljši in bolj pokrajinsko razgiban, saj združuje obalo, notranjost Istre in manjše kraje.

Informacij o poti je veliko, predvsem na spletu, kar olajša pripravo, pripovedujeta naši sogovornici. Poti so večinoma označene, razen v večjih naseljih, kot so Pulj, Vodnjan in Medulin. Tu je orientacija nekoliko zahtevnejša, tako da sta si pomagali z aplikacijo in zemljevidi, ki sta jih dobili v posameznih turističnih skupnostih.

»Narava je čudovita, turizma na odročnih lokacijah ni, prisotna sta le mir in tišina,« povesta.

Pokrajina jima je bila že znana, pot pa je bila v tem času bolj malo obiskana. Večinoma vodi zunaj prometnih cest, v večjih naseljih pa po pešpoteh. Trasa poteka iz Vodnjana proti Barbarigi, Fažani, Pulju, Premanturi, rtu Kamenjak, Medulinu, Raklju, Marčani, Loboriki, Galižani in nazaj v Vodnjan.

Vsak dan sta nadaljevali tam, kjer sta prejšnji dan zaključili. Kljub zemljevidu in aplikaciji sta traso vnaprej preučili, ker sta želeli, da bi en dan prehodili hitreje, da bi jima ostalo še dovolj časa za ogled Pulja in izlet na Brione. To jima je tudi uspelo –

192 kilometrov Camina sta prehodili v nekaj manj kot šestih dneh. V povprečju sta hodili osem ur na dan in prehodili nekaj več kot 32 kilometrov dnevno.

Na cilju ju je pričakal Dragin soprog Zaim, ki je v tem času prekolesaril celotno pot in iskal nove možnosti za kolesarske ture po Istri. Tudi to je del zgodbe, saj ju Zaim vedno spremlja pri njunih podvigih, a kot smo omenili: s kolesom. Vsi trije to doživljajo kot aktiven dopust zunaj glavne turistične sezone.

Krožna pot

Camino Južna Istra je krožna pot, zato sta tako začetek kot konec v Vodnjanu, kar je bilo obema jezerskima pohodnicama – lahko rečemo tudi romarkama – posebno všeč, saj olajša logistiko.

Opremo za na pot sta izbrali premišljeno. V lahek nahrbtnik sta spakirali pelerino za dež, anorak za veter, prigrizke in zadostne količine tekočine. Na poti ni veliko možnosti za oskrbo s pitno vodo, lokalov in trgovin je malo, razen v večjih mestih, zato je bila priprava še toliko pomembnejša, pojasnita. Dobro je imeti pri sebi še obliže za žulje, zaščito pred soncem, morda osnovna prehranska dopolnila, malico, kremo za sončenje, kaj proti pikom komarjev in seveda pohodne palice, še naštevata. Tistim, ki razmišljajo o podobni izkušnji, svetujeta, naj poleg tega opremo prej preizkusijo, pridobijo nekaj kondicije in s potjo začnejo umirjeno, brez hitenja.

Načrti za prihodnost

Suzana Rebolj in Dragana Durić skupaj s soprogom že načrtujeta nov podvig. Privlačna jim je pot Via Bratia (krožna pot po otoku Braču, približno 140 kilometrov), ki povezuje številna braška naselja in 12 najatraktivnejših kulturno-zgodovinskih otoških lokacij. Potem pa je tu še Via Apsyrtides, skupno ime za 150 kilometrov dolgo pot po otokih Cres, Lošinj in Ilovik z okoli štiri tisoč metri vzponov.

Seveda naši sogovornici razmišljata tudi o Jakobovi poti (El Camino de Santiago), osemstokilometrski preizkušnji, ki zahteva najmanj trideset dni hoje. Za zdaj ostaja največja ovira predvsem čas, pa tudi finančno in organizacijsko je to precej večji zalogaj od preteklih dveh prehojenih Caminov, nam je še zaupala Suzana Rebolj, a želja je. Prav mogoče je, da bosta enkrat v prihodnosti prehodili tudi to dolgo romarsko pot, medtem ko jo bo Zaim Durić verjetno prekolesaril, skleneta.