Janez Bleiweis

V Rusiji je izbruhnila revolucija. Carja in njegovo družino so umorili. Z življenjem pa so plačali tudi mnogi veliki knezi in carski dostojanstveniki. (Glej Velika vojna, Donavska monarhija in Beda po vojni) Jelena se je čudežno rešila: potem ko je dolgo časa prebila v ječi, ji je, zahvaljujoč posredovanju švedskega veleposlaništva, uspelo skupaj z otroki zapustiti Rusijo. Njenega soproga so leta 1918 ubili boljševiki, truplo 32-letnika so sprva vrgli v neki rudnik, mesece pozneje pa so ga pokopali na pravoslavnem pokopališču v Pekingu. Na Švedsko se je rešila tudi njegova najmlajša sestra Vera, takrat 12-letna princesa carske krvi, skupaj z dvema preživelima bratoma od šestih, s sestro in materjo. Vera je postala ena od najvidnejših članov Romanovih, ko se je po letu 1952 aktivno vključila v delovanje ruskih dobrodelnih organizacij za otroke v New Yorku. Med drugim je pisala podlistek o svojem otroštvu, ko se je igrala s carjevimi otroki in spoznavala rusko plemstvo kot običajne ljudi, ne pa kot idealizirane like. Prepričana je bila, da ni ona zapustila Rusije, temveč je Rusija zapustila njo.

Dne 30. 5. 1917 je dr. Korošec v dunajskem državnem zboru prebral Majniško deklaracijo, politično izjavo poslancev Jugoslovanskega kluba, z zahtevo po jugoslovanski avtonomiji pod habsburškim žezlom. (Glej Spremembe monarhij, Cesarji Avstro-Ogrske, Avstro-ogrski parlament, Država SHS in Uspešnost delegatov) Dne 20. 7. je bila podpisana Krfska deklaracija, s katero so Srbi, Hrvati in Slovenci dosegli sporazum o ustanovitvi nove jugoslovanske države pod vladarsko hišo Karađorđevićev. S slovenske strani se je pogajanj udeležil Bogumil Vošnjak (1882–1959). (Glej Politične kariere po Avstro-Ogrski, Priprave na mirovno konferenco in Začetek mirovne konference)

Ljubljanski škof Anton Bonaventura Jeglič (ki ga je mogoče najti med maturanti iz leta 1869 v prvi vrsti v sredini fotografije ob članku Iniciative dobrodelnosti) je septembra 1917 Majniško deklaracijo javno podprl. Začelo se je množično deklaracijsko gibanje. Dne 8. 10. je umrl idejni oče te deklaracije – Janez Evangelist Krek. Marca 1918 je Korošec v Ljubljani od Franje Košenini prevzel več kot 200.000 podpisov slovenskih žena in deklet v podporo deklaraciji. Avgusta 1918 pa je bil v Ljubljani ustanovljen Narodni svet. (Glej Uspehi strica Francla in Maistrove ofenzive)

Moj oče je ob vsaki priložnosti poudaril, da »za Jugoslavijo niso b'li Srb', ampak u glavnem Gorenjc' nemškega porekla: Bleiweis, Krek, nadškof Jeglič, tudi general Maister. Na Hrvaškem Strossmeier. Pašić je bil proti in je rekel: 'Mi Srbi, vi Jugosloveni.' Ker kon'c koncev, mejhn d'rgačna j' kle.«

Dr. Johan Pleiweis(s), vitez Trsteniški, je bil prvi, ki je 1. 12. 1882 predlagal ime Jugoslavije, kot poudarja moj oče v oddaji Pričevalci na RTV Slovenija. Pri čemer je ta umrl že leta 1881, tako da je to moralo biti prej. Nato je bil, tudi 1. 12., Bleiweis naveden med ustanovitelji Jugoslavije leta 1918. Kot navaja Slovenski biografski leksikon, se je rodil v premožni trgovski družini v Kranju, po gimnaziji v Ljubljani je na Dunaju študiral medicino. Poročil se je s Katharino Fellner. Kot profesor veterine je napisal številne članke, leta 1843 pa je ustanovil Kmetijske in rokodelske novice. Časopis je bil načeloma nepolitičen, bil pa že v prvih letih izhajanja zelo vpliven. Tako je Bleiweis rešil vprašanje slovenskega črkopisa z gajico in se opredelil za slovenščino. Leta 1848 je postal političen.