Z Mohsovo mikrokirurgijo se odstranjeno tkivo na poseben način pregleda že v laboratoriju že med posegom. / Foto: UKC Ljubljana

Z Mohsovo mikrokirurgijo se odstranjeno tkivo na poseben način pregleda v laboratoriju že med posegom. / Foto: UKC Ljubljana

Prelomna nova metoda

Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana je z novo metodo zdravljenja na področju kožnih rakov, t. i. Mohsovo mikrokirurgijo, ki je 99,6-odstotno uspešna, prva ustanova v regiji,
ki izvaja te posege.

Dermatovenerološka klinika UKC Ljubljana je na področju kirurškega zdravljenja kožnih rakov za področje glave in vratu ter distalnega dela okončin z letošnjim letom sistemsko uvedla novo metodo zdravljenja, t. i. Mohsovo mikrokirurgijo. S tem je UKC Ljubljana postal prva ustanova v regiji, ki izvaja te posege, Slovenija pa šesta evropska država, kjer se izvaja ta metoda. V letošnjem letu je bilo opravljenih že sedemdeset posegov, cilj pa je opraviti letno okoli šeststo posegov in postati s strani ZDA licenciran regijski center za to metodo. Uspešnost odstranitve nemelanomskega kožnega raka s to metodo je kar 99,6-odstotna, so poudarili na novinarski konferenci.

»Kožni raki so v porastu tako v Sloveniji kot tudi v svetu. Pri klasični metodi odstranitve nemelanomskih kožnih rakov se tkivo odstrani, rana zašije, preparat pa se na patohistološko preiskavo pošlje šele po posegu. V laboratoriju se vzorec nato pogleda, ali tumor sega v rob ali ne. Če se pokaže, da tumor ni bil odstranjen v celoti, se mora pri klasični metodi pacientu poseg ponoviti, kar pomeni, da mora pacient pridobiti novo napotnico in priti na nov poseg. Tumor pa lahko v tem času raste,« je povedala prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., predstojnica Dermatovenerološke klinike.

Z Mohsovo mikrokirurgijo pa se odstranjeno tkivo na poseben način pregleda v laboratoriju že med posegom. Pogleda se, ali so v vzorcu še prisotne tumorske celice, če je rob še pozitiven. Če je, kirurg naredili ponovno izrez tumorja in tkivo se ponovno pogleda, ali še vedno sega v rob odrezanega tkiva ali ne. Šele ko so vsi robovi negativni, kirurg bolniku zašije rano. Poseg je lahko nekoliko daljši kot pri klasični metodi, a je zaključen v enem dopoldnevu. Poteka v lokalni anesteziji, pacient pa bolnišnico zapusti takoj po posegu. »To pomeni, da bolnik v enem obisku opravi vso potrebno terapijo. Poleg tega je za paciente prednost te metode v tem, da se bistveno zmanjša možnost recidivov tumorja,« je še poudarila prim. doc. dr. Planinšek Ručigaj. Za uvedbo metode pa je bil ključen prof. dr. Aleksandar L. Krunić, ki prihaja iz Chicaga in ima certifikat za izvajanje te metode, poleg tega je usposobljen za poučevanje Mohsove mikrokirurgije. Kot je dejal: »Uspešnost te metode je kar 99,6-odstotna. To pomeni, da ima pacient s primarnim bazalno celičnim karcinomom skoraj stoodstotno verjetnost ozdravitve.«