Glavno sporočilo: Nikdar se ne predaj

Kranjska Gora – Na njuni poti smo ju ujeli v Kranjski Gori. Čeprav sta imela za seboj že skoraj celotno pot, utrujenost ni zasenčila dobre volje. Za Karla je imel ta pohod poseben pomen. Po dveh infarktih in treh letih boja z rakom je sklenil zaobljubo, da bo, če mu bo zdravje dopuščalo, peš odšel na Svete Višarje. Še pred štirimi meseci ni zmogel prehoditi niti kilometra, nato pa je z vztrajnostjo vsak dan naredil korak več. »Vse skupaj se je začelo, ko sva se s prijateljem vračala s Kamnitega lovca. Rekel sem mu: Če bom preživel še eno leto, bom iz Slovenj Gradca peš prišel na Svete Višarje. Če bi doma sedel na kavču in se smilil samemu sebi, me danes ne bi bilo tukaj,« je pojasnil Karlo Kropušek.

Dolgoletna prijatelja Branko Štinjek (levo) in Karlo Kropušek sta v sedmih dneh prehodila 250 kilometrov dolgo pot od okolice Slovenj Gradca do Svetih Višarij. / Foto: Tina Dokl

Prizna, da pot nikakor ni bila lahka, vendar so vse težave zasenčili ljudje, ki so ju spremljali in spodbujali. »Motivacija je neverjetna podpora ljudi. Še vedno hodim na terapije na tri tedne, a ta pohod mi pomeni ogromno. Glavno sporočilo je preprosto – nikdar se ne predaj, v naravo se podaj,« je dejal Kropušek.

Ob njem je ves čas hodil njegov najboljši prijatelj Branko Štinjek. Pravi, da o tem, ali bo Karla spremljal, sploh ni razmišljal. »Sva najboljša prijatelja že dvajset let. Prehodila sva številne vrhove in bilo je samoumevno, da grem z njim. Rekel je, da brez mene ne gre, jaz pa ga tudi ne bi pustil samega. Kar si zadava, tudi uresničiva. Vsako jutro sva začela okoli pete ure, nobena etapa pa ni trajala manj kot dvanajst ur.«

Del velike zgodbe

Na poti nista ostala sama. V posameznih etapah so se jima pridružili številni podporniki, med njimi tudi Jeseničana Katja Rebol in paraatlet Kristijan Tramte. Katja se je odločila pridružiti predvsem zaradi humanitarnega sporočila pohoda in v spomin na svojo mamo ter sestro, ki sta za rakom umrli še razmeroma mladi. »Želela sem podpreti Karla in simbolično vse bolnike z rakom ter vse, ki se borimo s svojimi življenjskimi preizkušnjami. Vsak korak mi je bil težak, vendar me je bližina cilja vedno bolj gnala naprej. Hotela sem pokazati, da se z voljo, podporo in sprejemanjem drug drugega lahko premaga zelo veliko.«

Paraatlet Kristijan Tramte in Katja Rebol sta se Karlu in Branku pridružila na delu poti ter s svojo udeležbo izrazila podporo vsem, ki se borijo z rakom in drugimi življenjskimi preizkušnjami. / Foto: Tina Dokl

Tudi Kristijana je navdušila predvsem moč zgodbe. »Zdelo se mi je pomembno biti del te ekipe in ljudi, ki so bolezen premagali ali pa se z njo še vedno borijo. Na enem od odsekov nam je zmanjkalo poti in pred nami je bila skoraj pečina, vendar smo si ves čas pomagali. Prav to je bistvo – da stopimo skupaj.«

Prav medsebojna pomoč, prijateljstvo in solidarnost so bili rdeča nit celotnega pohoda. Čeprav je bil cilj na Svetih Višarjah končna postaja poti, je bilo sporočilo, ki sta ga Karlo in Branko ponesla med ljudi, veliko širše.