Dr. Sigbert: od storilca do »žrtve«

Izčrpno biografijo Z veseljem sem bil zraven sta pripravila avstrijska zgodovinarja dr. Lisa Rettl in dr. Peter Pirker, z njima se je o tem njunem raziskovalnem delu na nedavni predstavitvi v Pollakovem salonu Tržiškega muzeja pogovarjala dr. Vilja Lukan Pišek. Raziskovalno delo za prvo knjigo sta zgodovinarja opravila že v letih 2008 in 2009, prva izdaja publikacije je izšla pri dunajski založbi Milena Verlag (2010) in je bila kmalu razprodana, na voljo pa je kot e-knjiga. »Skoraj 15 let pozneje sva dobila od kraja spomina Mauthausen Memorial ponudbo za novo izdajo knjige v seriji Mauthausen-Studien. Ob tej priložnosti sva obstoječi rokopis jezikovno malce obdelala in ga dopolnila z nekaterimi novejšimi spoznanji iz raziskovanja sodobne zgodovine,« sta pojasnila zgodovinarja. Prevod v slovenski jezik po drugi revidirani in dopolnjeni izdaji je izšel s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije, Koroškega muzeja Celovec in Občine Tržič. Knjigo je prevedel Primož Debenjak, izdal pa Tržiški muzej.

Osupljiva kariera vojaškega zdravnika

Če izluščimo iz povzetka biografije, je bil Sigbert Ramsauer (1909–1991) nazoren in boleč primer osupljivo hitre integracije nekdanjih nacistov (celo nacističnih zločincev) v povojno avstrijsko družbo. Avtorja, priznana avstrijska zgodovinarja, sta podrobno raziskala njegovo življenje od rojstva v Celovcu, prek študija medicine in zbližanja z nacističnim gibanjem, kar mu je zlasti po »anšlusu« in njegovi včlanitvi v SS omogočilo ne le bliskovit zaključek študija, temveč tudi obetavno kariero vojaškega zdravnika. Ob začetku druge svetovne vojne je bil kot pripadnik konjenice SS poslan na Poljsko in na območje današnje Belorusije, ob koncu leta 1941 pa je bil premeščen na mesto zdravnika koncentracijskega taborišča; sprva je deloval v Mauthausnu, nato v taboriščih Gusen, Neuengamme in Dachau, najdlje, od avgusta 1943 do konca vojne in razpustitve taborišča, pa v mauthausenskem pomožnem taborišču na Ljubelju, kjer je bil pravzaprav gospodar taborišča skupaj s poveljnikom Winklerjem. »Zato je razumljivo, da se je znašel na vrhu seznama nacističnih zločincev, ki so jih v t. i. ljubeljskem procesu leta 1947 privedli pred britansko sodišče v Celovcu. V obeh točkah obtožnice – maltretiranje in umor – je bil spoznan za krivega in obsojen na dosmrtno zaporno kazen,« je zapisano v biografiji.

In še: »Že spomladi 1954 je bil izpuščen iz zapora, in čeprav je v očeh Britancev ostal obsojeni vojni zločinec, ki ni bil 'pomiloščen', temveč le 'izpuščen iz medicinskih razlogov', so se vidni predstavniki avstrijske politike in družbe opazno potrudili, da se je Ramsauerjeva nacistična preteklost zabrisala in je lahko v svojem rodnem mestu nadaljeval z 'običajnim' življenjem, vključno z vodenjem zdravniške ambulante.«

O avtorjih knjige

Dr. mag. Lisa Rettl je strokovnjakinja za novejšo zgodovino, kuratorka razstav in terapevtka. Je avtorica številnih publikacij na teme nacizma, odpora, holokavsta, zgodovine znanosti in medicine, manjšinske politike in kulture spominjanja. Med njena najpomembnejša dela na področju razstav je spadalo med drugim novo kuriranje muzeja Peršmanova domačija z izčrpnimi raziskavami tam storjenih zločinov.

Priv. doc. mag. dr. Peter Pirker je politolog in zgodovinar, znanstveni sodelavec v Koroškem muzeju, na Inštitutu za novejšo zgodovino univerze v Innsbrucku in lektor na Inštitutu za zgodovino univerze v Celovcu. Je avtor in izdajatelj številnih publikacij na temo nacizma, odpora in dezertiranj, Wehrmachta in pravosodja Wehrmachta, bega in izgnanstva, tajnih služb ter kulture spominjanja in politike do zgodovine.