Rogate dišavke vhod v gnezdo zaprejo z blatom. / Foto: Danilo Bevk
Rogate dišavke vhod v gnezdo zaprejo z blatom. / Foto: Danilo Bevk
Rogate dišavke vhod v gnezdo zaprejo z blatom. / Foto: Danilo Bevk
Gnezdilnica za čebele samotarke. Gnezdilni del je narejen iz različno debelih bambusovih stebel in bukovega lesa z luknjami različnih premerov. / Foto: Danilo Bevk
Pogled v gnezdo samotark. Samice v luknjah pripravijo zalogo hrane (mešanico cvetnega prahu in medičine) in odložijo jajčeca. Iz njih se izležejo ličinke, ki pojedo hrano in se zabubijo. Prezimijo v obliki zapredkov. / Foto: Danilo Bevk
Razgiban in raznolik vrt samotarkam nudi obilo hrane in možnosti za gnezdenje. / Foto: Danilo Bevk
Čebele samotarke (3): Kako jim lahko pomagamo
Zaradi sprememb v okolju se čebele samotarke danes spoprijemajo s številnimi težavami, zato njihovo število upada. Ker medonosna čebela ne more nadomestiti njihove vloge, je pomembno, da jih ohranimo.
Ena večjih težav samotark je pomanjkanje hrane, ki je posledica predvsem intenzivnejšega kmetijstva in podnebnih sprememb. Danes samotarke tudi vse težje najdejo primerno mesto za gnezdenje. Poleg tega jih ogroža tudi uporaba pesticidov, še posebej, če se ne uporabljajo pravilno.
Gnezdilnice za čebele samotarke so vse bolj priljubljene. Ker v njih zelo rade gnezdijo dišavke, ki so izvrstne opraševalke sadnega drevja, so zelo uporabne za izboljšanje opraševanja v sadovnjakih. Lahko jih kupimo v trgovini, a le redko ustrezajo potrebam samotark. Tudi zato pogosto samevajo. Ker izdelava ni zahtevna, je najbolje, če jo izdelamo sami, pri tem pa moramo upoštevati nekaj osnovnih pravil.
Medtem ko je oblika predvsem stvar našega okusa in ustvarjalnosti, je z vidika samotark najpomembnejši gnezdilni material. To so lahko narezana votla rastlinska stebla (bambus, trstika) ali les, v katerega navrtamo luknje, najboljša pa je kombinacija obojega. Najprimernejši je les listavcev, ker nima smole in ker so luknje bolj gladke. Pomembna sta tudi premer (3–9 mm) in globina (8–10 cm, največ 15 cm) lukenj. Lukenj ne zvrtamo do konca (zadaj morajo biti zaprte), stebla pa narežemo tako, da jih zadaj zapira kolence.
Gnezdilnico običajno namestimo spomladi, saj je takrat dejavnih največ vrst. Postavimo ali obesimo jo na sončno mesto, ki je zaščiteno pred dežjem (okenska polica, vrtna lopa, terasa, balkon …). Namestimo jo vsaj meter od tal. Ponekod je zaradi ptic treba namestiti mrežo. Gnezdilnice moramo tudi čez zimo pustiti zunaj.
Če so razmere primerne, se bodo samotarke v gnezdilnice naselile same. Prvo leto bo čebel manj, sčasoma pa bo, če bo v okolici dovolj hrane, njihovo število naraščalo. Pri tem je treba upoštevati, da samotarke po hrano letajo samo do sto metrov. To je treba upoštevati tudi, če gnezdilnico postavimo z namenom opraševanja sadnega drevja.
Gnezdilnice naj ne bodo prevelike, imajo naj največ nekaj sto lukenj. Če imamo velik vrt ali sadovnjak, je zato bolje postaviti več manjših kot eno veliko gnezdilnico. To je bolje tako z vidika opraševanja kot tudi varstva pred zajedavci. Veliko število gnezdečih čebel na enem mestu je namreč idealno gojišče za namnožitev zajedavcev. Ob dobri naseljenosti je zato vsakih nekaj let dobro zamenjati gnezdilni material.
Večina čebel samotark gnezdi v tleh, zato so zanje prej omenjene gnezdilnice neuporabe. Večinoma jih najdemo na manj poraslih in bolj osončenih, pogosto na prvi pogled precej nenavadnih mestih, kot so shojene površine. Take razmere lahko ustvarimo tudi načrtno. Včasih lahko gnezdijo v velikih skupinah. Na vrtu lahko nastavimo tudi prazne polžje hišice, in sicer na mesta, kjer bodo lahko ostale tudi čez zimo.
Ali samotarke lahko pičijo? Samice vseh čebel imajo želo in lahko pičijo. Vendar pa čebele, ki gnezdijo v gnezdilnicah, pičijo le v skrajni sili, npr. če jih primemo in stisnemo ali pohodimo, sicer pa ne branijo gnezd in jih lahko brez skrbi opazujemo. Nekatere v tleh gnezdeče čebele se lahko branijo tudi, če jih zmotimo pri gnezdenju, npr. pokosimo površino, kjer so gnezdile.
Pri postavljanju gnezdilnic ne pozabimo, da je za varstvo opraševalcev ključno ohranjanje njihovega življenjskega okolja, zlasti pisanih travnikov in mejic, ki zagotavljajo prostor in hrano najrazličnejšim vrstam. Pomembno je tudi naravi prijazno upravljanje vrtov in zelenih površin v mestih, ki so pomemben življenjski prostor samotark. Gnezdilnice so koristne predvsem z vidika ozaveščanja, opazovanja in opraševanja kmetijskih rastlin.
Uporabljamo piškotke, da vam zagotovimo najboljšo možno izkušnjo. Omogočajo nam tudi analizo vedenja uporabnikov, da bi spletno stran nenehno izboljševali za vas.