Klatež

Klatež je slovenski izraz za deseti možganski živec, imenovan vagus. Izhaja iz podaljšane hrbtenjače, preko vratu, žrela do srca. Svojo pot nadaljuje v prsi koš in se zaključi v trebušni votlini. Močno vpliva na srce, prebavo in dihanje. Večina njegovih vlaken prenaša informacije iz notranjih organov v možgane, manjši del pa ukaze v obratni smeri. Ob našem rojstvu je seveda že prisoten in deluje, vendar njegov razvoj še ni zaključen. Predvsem ni zaključen proces mielinizacije. Ta pa poskrbi, da je pretok informacij do možganov hiter in učinkovit. Kako pa vagus oz. klatež dozoreva v najbolj ranih mesecih življenja? Zgodnji odnosi močno oblikujejo dozorevanje in delovanje otrokovega živčnega sistema, tudi možganskega živca vagusa. Otrok-dojenček sam sebe ne more pomirjati (ker možgani še niso tako razviti), zato to zanj naredi primarni skrbnik (običajno je to mama). Kako? S svojo umirjeno prisotnostjo – z glasom, dotikom, ritmom, redom, predvidljivostjo, z zrenjem iz oči v oči, počasnostjo.

V odrasli dobi se lahko slabo stanje vagusa kaže: stalna tesnoba ali nemir, prebavne težave, slab spanec, utrujenost. In kaj sedaj? Človek teži k dobremu življenju, počutju. V hitrem zahodnem načinu življenja smo pozabili, da smo čustvena bitja in da naša čustva močno vplivajo na naš razvoj od rojstva dalje (verjetno celo že ko smo v trebuhu svoje mame). Da smo tudi duhovna bitja, pa smo sploh odpisali. In mi želimo vse rešiti z razumom. Z razumom želimo rešiti tiste dele sebe, ki so se oblikovali zaradi čustev in ob odnosih. Kaj so rešitve za težave, ki izvirajo tudi iz nepravilno razvitega vagusa? Ob daljši tesnobi nam hitro svetujejo zdravila. Ta ali ona zdravila veliko stanejo. Spet drugi v zadnjem času svetujejo drage prehrambne dodatke. Veliko industrije od tega živi.

Sta pa vsaj še dve rešitvi. In sta zastonj, nič ne staneta. Zato jih ne dajo na reklame, ki bi se pojavljale na naših ekranih. Vagus oziroma klatež močno reagira na prijaznost. Tako preprosto je. Ko smo mi do sočloveka prijazni, se ta možganski živec pomiri. In še večji učinek je, ko dobimo prijaznost nazaj. Priložnosti biti prijazen do sočloveka imamo ogromno. Takoj danes in tu – do moža, do otrok, do staršev, so sodelavcev. A si lahko privoščimo ta privilegij in sebe pomirimo s tem, da smo do najbližjega prijazni z besedo in nasmehom. Podobno vagus odreagira na objem. Še posebno daljši objem v bližnjih odnosih nas pomirja. Aha, niste navajeni na objeme. Pa se navadite. Tudi če se zavestno prisilite, bo vagus na podzavestnem nivoju zaznal bližino. Nekaj, kar bi moral nekje dobiti, pa ni. Vendar se lahko odločimo, da si objeme in prijaznost izmenjujemo. Gre za naše dnevno počutje in naše zdravje.