Življenja so pomembnejša od cele pločevine

Kranj – Agencija za varnost prometa (AVP) opozarja, da so med najpogostejšimi vzroki za nevarne situacije neprilagojena hitrost, premajhna varnostna razdalja in sunkovito zaviranje ali spreminjanje smeri vožnje. »Poletna nevihta, neurje ali toča lahko v nekaj minutah spremenijo razmere na cesti iz ugodnih v zelo zahtevne,« pojasnjujejo na AVP. Med največja tveganja uvrščajo zmanjšano vidljivost, mokro in spolzko vozišče, akvaplaning oziroma splavanje vozila, močne sunke bočnega vetra, stoječo vodo, nanose blata in kamenja ter podrta drevesa in veje na cestišču. »Nekateri vozniki ob močnem nalivu ali toči reagirajo panično, močno zavirajo ali sunkovito obračajo volan, s čimer še povečajo nevarnost izgube nadzora nad vozilom,« opozarja AVP.

Na mokrem vozišču je oprijem slabši, zavorna pot pa daljša, zato morajo vozniki vožnjo prilagoditi. »Med neurji hitrost prilagodite vidljivosti, količini vode na vozišču, vetru in drugim razmeram tako, da vozilo ves čas obvladujete in ga lahko varno ustavite,« poudarjajo na AVP. Ob tem opozarjajo tudi na pojav akvaplaninga. »Če pride do akvaplaninga oziroma voznik začuti, da je volan nenadoma zelo lahek in vozilo ne uboga več krmiljenja, mora ostati miren. Volan naj drži v smeri vožnje, postopno popusti stopalko za plin ter naj ne zavira sunkovito ali na silo spreminja smeri. Pri vozilu z ročnim menjalnikom lahko pritisne stopalko sklopke. Smer vožnje naj začne popravljati šele, ko pnevmatike ponovno vzpostavijo oprijem z voziščem.«

Ustavljajte, kjer je dovoljeno

Ob neurjih s točo se večkrat pojavijo tudi posamezniki, ki želijo zaščititi pločevino in se posledično ustavljajo na neprimernih mestih. Na agenciji opozarjajo, da gre za zelo nevarno početje. »Če voznik zaradi močnega naliva, toče ali drugih posledic neurja ne more več varno spremljati prometa, naj hitrost postopno zmanjša ter ob prvi varni možnosti zapusti vozišče in zapelje na počivališče, parkirišče ali drugo urejeno mesto, kjer je ustavljanje dovoljeno. Na avtocesti ali hitri cesti naj uporabi prvo primerno počivališče oziroma jo zapusti na prvem varnem izvozu,« so bili jasni na AVP, kjer poudarjajo, da preprečitev poškodbe vozila nikakor ni vredna tveganja za človeško življenje.

Po neurju je treba računati na poplavljena cestišča, podrta drevesa, veje, kamenje, blato in druge ovire. »Poplavljenemu cestišču se je treba izogniti. Voznik ne more zanesljivo oceniti globine vode, stanja vozišča pod njo ali moči vodnega toka,« opozarja AVP. Vozniki naj ne zapeljejo mimo zapor in naj dosledno upoštevajo navodila pristojnih služb.

Agencija voznikom svetuje tudi, naj pred potjo preverijo vremensko napoved, prometne informacije in stanje vozila, predvsem pnevmatike, brisalce, svetlobno opremo ter delovanje klimatske naprave.