V ritmu Kranfesta

Zadnji konec tedna v juliju že tradicionalno pripada Kranfestu oziroma Kranjski noči, kot se je festival nekoč imenoval. Staro mestno jedro so znova napolnili glasba, smeh in sproščeni pogovori. Kranfest je tudi letos upravičil sloves največjega poletnega mestnega festivala ter za dva dni pokazal, kako drugačno podobo dobi mesto, ko njegove trge in dvorišča napolnijo obiskovalci.

Posebnost festivala je ostala prav njegova razpršenost. Namesto enega osrednjega prizorišča je obiskovalce vabila vrsta različnih kotičkov, med katerimi so lahko prehajali po lastnem ritmu. Vsak sprehod skozi mestno jedro je prinesel novo glasbo, drugačno vzdušje ali nepričakovano srečanje. Prav ta občutek odkrivanja je tudi letos ustvaril tisto pristno festivalsko izkušnjo, zaradi katere Kranfest ostaja nekaj posebnega.

Glasba in okusi poletja

Na festivalskih odrih je bilo mogoče slišati glasbo za skoraj vsak okus. Na odrih so se zvrstili: Kokosy, Koala Voice, Tabu, Ansambel Saša Avsenika, Velvet Dress – U2 Tribute Band, Elvis the King – Elvis Presley Tribute Band, Ansambel Gašperji in številni drugi izvajalci. Ob koncertih so festivalski utrip dopolnjevali improvizacijski nastopi, etno glasba, DJ-program ter koncertno dogajanje v Trainstation SubArtu.

Kranfest je tudi letos pokazal, da prihodnost slovenske glasbene scene zveni živahno, samozavestno in predvsem igrivo. / Foto: Primož Pičulin

Glavni trg je oba dneva privabljal tudi ljubitelje ulične kulinarike, saj je Karavana okusov znova postala eno najbolj obiskanih festivalskih prizorišč. Za najmlajše so pripravili otroški program in lunapark, zato je bilo med obiskovalci opaziti veliko družin, ki so poletni konec tedna preživele v središču mesta.

Kulinarični del festivala ni razvajal le brbončic, ampak je ustvarjal tudi prijetna srečanja. / Foto: Primož Pičulin

Več kot le festival

Kranfest je postal praznik mesta, priložnost za srečevanja in dokaz, da lahko zgodovinsko jedro zaživi kot skupen prostor vseh generacij. Obiskovalci niso prihajali le zaradi posameznega nastopa, temveč zaradi vzdušja, ki ga je težko ujeti z urnikom ali programskim letakom. Nastajalo je med sprehodi po ozkih ulicah, ob klepetih na trgih in ob glasbi, ki je odmevala iz različnih smeri.

Festival je tudi letos potrdil svojo vlogo vrhunca Prešernega poletja. S povezovanjem kulture, glasbe, kulinarike in družabnega utripa je znova pokazal, da je prav odprto mesto njegov največji oder. Ko so se luči prizorišč ugasnile, je ostal vtis dobro preživetega poletnega konca tedna in spoznanje, da Kranfest ostaja eden tistih dogodkov, brez katerih si poletnega Kranja skoraj ni več mogoče predstavljati.