Majhen oder, a velike zgodbe

Kamišibaj je v Slovenijo iz Japonske prišel pred približno 15 leti, od takrat pa se je okoli njega razvila živahna skupnost ustvarjalcev in občinstva. »Odkrili smo novo umetnost, ki je prišla iz Japonske, ampak smo jo zelo dobro poslovenili, uvozili in jo igramo po svoje,« je dejala predsednica Društva Kamišibaj Slovenije Jelena Sitar. Kot je poudarila, je v teh letih nastalo pravo kulturno gibanje, ki je zajelo vso Slovenijo. »Občinstvo izpoved, če je iskrena, zelo toplo sprejme. Nimamo samo dobrih interpretov, ampak tudi odlično občinstvo,« je prepričana.

Tržič zavzeli mali odri

Tokrat je festival, ki so ga organizirali Društvo Kamišibaj Slovenije, KUD Podljubelj, JSKD OI Tržič in Tržiški muzej ob podpori Občine Tržič, dobre zgodbe pripeljal na Gorenjsko. Dogajanje se je v petek začelo na vrtu Tržiškega muzeja, nadaljevalo v soboto z dopoldanskim programom za otroke, zvečer pa so se mali odri preselili še v Dom krajanov Podljubelj. Nedeljski del festivala je zaznamoval Srečko Kosovel, sledila je razglasitev najboljših. Skupno se je občinstvu in strokovni komisiji predstavilo kar 41 kamišibajev.

Slovenski festival kamišibaja, tokrat je bil 14., je prvič gostoval na Gorenjskem. / Foto: Tina Dokl

Da je festival prišel prav v Tržič, ni bilo naključje. »S festivalom gremo vedno tja, kjer je plodna zemlja,« je povedala Sitarjeva in poudarila dobro tržiško kamišibajkarsko ekipo s Kristino Lindav na čelu​. In kot kaže, je bilo tržiško prizorišče zares rodovitno. Kristina Lindav iz KUD Podljubelj je po koncu festivala povedala, da je ta v občino prinesel predvsem zgodbe in ljudi. »Tržiškemu občinstvu je prinesel nekaj, česar tukaj še ni bilo, vsaj ne v tolikšni meri. Prinesel je veliko veselja, življenja in mislim, da se je zasejalo seme dobrih stvari. Seme zgodb, druženja in srečanj ob kamišibaju.«

O majhnih odrih in njihovem velikem pomenu je spregovoril tudi Anže Habjan, vodja JSKD – Območne izpostave Tržič in član strokovne komisije. »Mali oder simbolno kaže, kje se začne in konča kultura. Navdušeni smo, da je ta mali oder prinesel 41 kamišibajev v Tržič in pokazal, da je v Sloveniji doma ljubiteljska kultura ter da se začne na malih odrih.« Ob tem je poudaril pomen njenega spodbujanja in željo, da bi ljubiteljska kultura ponovno postala vrednota tudi širše po Sloveniji.

Zlati kamišibaj je za avtorsko predstavo Bikos prejela Kranjčanka Katarina Srna. / Foto: Tina Dokl

Zlati kamišibaj za Bikos

Komisijo, ki sta jo poleg Habjana sestavljala še dr. Barbara Zorman ter Damijan Stepančič, je ob 41 predstavah čakalo vse prej kot preprosto delo. Na koncu je podelila sedem posebnih priznanj. Prejeli so jih Silva Karim za Kons. 5, Mirna Stopar za Rdečo raketo, Tatjana Barle za Malo vilo, Irena Rajh za Govoreči kamen, Joža Žuna za Mrk brk frk, Veronika Kušej za En jodl in Meta Adamič Bahl za Jajce. Najprestižnejše priznanje festivala, zlati kamišibaj, pa je letos odšlo v roke Kranjčanke Katarine Srna za avtorsko predstavo Bikos. »To je zame veliko presenečenje in velika čast. Zelo sem počaščena, vesela in presenečena,« je povedala in dodala, da jo je navdušila raznolikost predstav. »Želim si, da bi lahko tudi svetu pokazali, koliko kamišibaj zmore.«

Mali odri v Tržiču še niso povedali zadnje zgodbe – festival se namreč prihodnje leto vrača, zato bo očitno zasejano seme kaj hitro spet pognalo.