Spomladanska suša že povzroča škodo

Kranj – Sredi prejšnjega tedna je deževalo tudi na Gorenjskem, kar je med kmeti vzbudilo upanje, da bo s tem tudi konec spomladanske suše. Žal ne. »V sredo je padlo le okrog deset milimetrov padavin. Za kalitev koruze bo to dovolj, premalo pa za optimalno rast krompirja, ozimnih žit, vrtnin in travinja,« pojasnjuje Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da je po podatkih agencije za okolje že od konca lanskega decembra zaznano pomanjkanje vode v površinskem sloju tal. »V obdobju mirovanja vegetacije tega niti nismo opazili, bolj pozorni smo postali marca, ko se je začela vegetacija. Od marca do konca aprila je bilo padavin zelo malo, na našem območju jih je bilo približno 50 odstotkov manj od dolgoletnega povprečja.«

Suša se je začela že marca

Suša v kmetijstvu se je letos začela že marca, vmes je bilo sicer nekaj dežja, vendar za optimalen razvoj rastlin premalo. »Posledice pomanjkanja padavin se že kažejo v manjšem pridelku prezimnih posevkov travno-deteljnih mešanic, ki so pomemben vir krme za govedo. Prvi odkos na trajnem travinju je bil slabši od običajnega, precej nižje pridelke pričakujemo tudi na bolj ekstenzivnem, višje ležečem travinju. Nižji bodo tudi pridelki pri ozimnih žitih, ki so se zaradi pomanjkanja padavin slabše razrasla in bo zato manj pridelanega zrnja. Rastline zaradi pomanjkanja padavin in temperatur, ki so od dve do tri stopinje višje od dolgoletnega povprečja, na splošno zelo hitijo z razvojem, kar ni ugodno za dobre pridelke. Kako bo s koruzo – ali bo kalila in kako se bo razvijala čez poletje, ne vemo, iz dosedanjih izkušenj pa vemo, da morebitna poletna suša veliko hitreje in bolj prizadene rastline, ki spomladi niso imele na razpolago dovolj vode,« pravi Marija Kalan in poudarja, da bo končna ocena škode po spomladanski suši znana šele ob spravilu pridelkov. V kmetijski svetovalni službi tudi opažajo, da ima pri ohranjanju vlage v tleh zelo pomembno vlogo organska snov. Pravočasno gnojenje pomladi z organskimi gnojili, predvsem gnojenje njiv s hlevskim gnojem, je v sušnih razmerah zelo dobrodošlo, saj v tleh lahko ostane več vlage.

Bo nova suša vendarle spodbudila namakanje

Bo nova suša morda le pospešila uresničevanje projektov o namakanju, tudi na Gorenjskem jih je nekaj? »V mesecih april, maj, junij in deloma tudi julij, to je v obdobju intenzivne rasti rastlin, bi potrebovali vsak teden od 20 do 30 milimetrov padavin, a na tolikšne tedenske količine padavin v kmetijstvu zaradi klimatskih sprememb skorajda ne moremo več računati. V takšnih razmerah je nujno namakanje kmetijskih površin, to vse bolj spoznavajo tudi kmetje,« ugotavlja Marija Kalan in dodaja, da so namakalni sistemi za več uporabnikov zahtevni projekti, tako zaradi zagotovitve zadostnih finančnih sredstev kot zaradi pridobitve vse potrebne dokumentacije. Razvoj namakanja upočasnjuje tudi veliko število »kmetov«, ki imajo zemljišča le v lasti, a ne kmetujejo sami, in se bojijo previsokih stroškov, ki bi jih morali plačevati. Na višino stroškov lahko vpliva tudi razdrobljenost kmetijskih zemljišč, saj je priklop za vodo treba pripeljati do vsake njive. Kot navaja Marija Kalan, so pridelovalci krompirja in vrtnin na Gorenjskem zaradi dolgotrajnih postopkov že začeli sami urejati namakalne sisteme, v zadnjem času se za to, predvsem za namakanje koruze, odločajo tudi nekatere govedorejske kmetije, še zlasti tiste, ki razpolagajo z vodnim virom.