Vesoljci?

Približuje se poletje, ko bo večina ljudi odšla na morje. Nekateri dopust preživljajo aktivno in vzamejo s seboj na morje opremo za kolesarjenje, supanje, planinarjenje itd. Danes vam bom predstavila vrh, ki leži na meji med Liko, Dalmacijo in Bosno, najbolje pa ga vidimo s ceste Gračac–Knin. Področje je redko naseljeno, ogromno je porušenih hiš. Tukaj je divjala vojna vihra v 90. letih 20. stoletja. Izhodišče za vzpon je železniška postaja v vasi Otrić, kar je malce strašljivo, saj je vasica povsem nenaseljena. Avtocesto A1 zapustimo na izvozu Sveti Rok, nadaljujemo proti Gračcu, kjer nadaljujemo levo in v krožišču v smeri Cerovačke jame. Peljemo mimo odcepa, prispemo v vas Otrić, kjer na železniški postaji z imenom Zrmanja parkiramo.

Z železniške postaje se spustimo do podhoda pod železniško progo, nadaljujemo skozi podhod in naprej po kolovozu. Pozorni bodimo na markacije. Pri nekakšni visoki ograji pot zavije desno, pa spet sledi kolovozu, nato pa zavije na ozko planinsko pot in se začne zlagoma vzpenjati. Pridemo do bližine vetrnic. Nekako v pol ure zapustimo gozdiček in preidemo na širna travnata pobočja, kjer so nam v orientacijsko pomoč rdeče-beli količki. Pot se res zlagoma vzpenja. Ko se približujemo vznožju vršnega dela Poštaka, se desno odcepi stezica do t. i. Marsovca. Ta del vzpona na Poštak je tudi med planinci najbolj znan in marsikdo gre le do sem. Področje je znano po zanimivih sklanih skulpturah, ki jih je ustvaril veter. Tukaj na dan privre vsa človeška domišljija. Skulpture se nahajajo približno 200 višinskih metrov pod vrhom. Geološka znanost pojave razlaga s t. i. eolsko erozijo, kar pomeni sposobnost vetra, da oblikuje zemeljsko površino. Neurje je namreč peskalo kamen, ki je odnesel dolomitski pesek/kamen, ostali pa so trdi deli kamenine. Ime erozije nosi ime po grškem bogu Eolu, varuhu vetrov.

To področje je spomladi in poleti polno zanimivega travniškega cvetja. Od tod dalje se pot začne strmeje vzpenjati. Sledi krajši pas gozda, ob katerem nas spremljajo zanimive skalnate scene. Pot skozi gozd nas pripelje na jugozahodna pobočja, ki jih nekaj časa prečimo. Markirana pot zavije levo in se strmo vzpne po kamnitem svetu do vrha Poštaka, kjer je tudi vpisna skrinjica. Travnati vrh, ki se dviga nad zahodnimi prepadnimi stenami, nam s svojimi 1425 m ponudi lep razgled po Liki, Dalmaciji, Crnopcu, Velebitu, Dinari, Plešivici. Poštak nekateri imenujejo tudi Kećina Kosa.

Z vrha sestopimo po poti vzpona. To je tudi edina markirana pot, ki vodi do vrha. Naj povem, da če je vreme ob morju sončno in toplo, ni nujno, da bo tako tudi na Lički Plješivici. Pred leti je meseca aprila ob morju sijalo sonce, na vrhu pa je padal sneg. Zakaj to pravim? Da ne bomo pozabili na kakšna topla oblačila!

Nadmorska višina: 1425 m
Višinska razlika: 800 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 1 / 5