Banka Slovenije je tudi letos izvedla stresne teste bančnega sistema. / Foto: Matic Zorman
Banka Slovenije je tudi letos izvedla stresne teste bančnega sistema. / Foto: Matic Zorman
Za vse, ki imajo prihranke v slovenskih bankah in hranilnicah, so spodbudni rezultati stresnih testov, ki so pokazali, da slovenski bančni sistem ostaja stabilen in odporen tudi proti morebitnim šokom iz okolja.
V Banki Slovenije so tudi letos preverjali splošno odpornost in kapitalsko ustreznost bančnega sistema, in sicer so ga preverjali po osnovnem in stresnem scenariju. Osnovni scenarij je temeljil na marčni napovedi Evropske centralne banke (ECB), ki je predpostavila nekoliko okrepljeno in zmerno stopnjo rasti bruto družbenega proizvoda (BDP), tesnost trga dela in znižanje stopnje rasti cen proti ciljni ravni dveh odstotkov. Stresni scenarij je za razliko od osnovnega predvidel precejšen upad BDP-ja in povišano inflacijo zaradi geopolitičnih napetosti, ki bi vplivale na cene surovin, kar bi v bančnem sistemu privedlo do povišanja neto oslabitev in rezervacij, do zvišanja obrestnih mer za prebivalstvo in za podjetja ter do krčenja obsega bančnega poslovanja. Rezultati stresnih testov so pokazali, da bi kapitalska ustreznost bančnega sistema pri osnovnem scenariju ostala na visoki ravni in da bi bančni sistem ostal stabilen in kapitalsko ustrezen tudi v primeru uresničitve manj verjetnega, a možnega neugodnega makro finančnega scenarija. Bančni sistem bi tudi v tem primeru še vedno presegal minimalne regulatorne zahteve glede kapitala in bi stabilno kapitalsko ustreznost ohranil še v naslednjih treh letih.
Bančni sistem je v letošnjem prvem polletju ustvaril 620 milijonov evrov dobička pred obdavčitvijo in je bil po dobičku primerljiv z lanskim prvim polletjem. Na gibanje dobička so ugodno vplivali višji neto obrestni in neobrestni prihodki, neto oslabitve in rezervacije pa so se v primerjavi z lansko prvo polovico leta povečale. Kazalnik ROE, ki kaže na donosnost lastniškega kapitala, je visok in je junija znašal 18 odstotkov.