Od njive do planine

Kranjska Gora – Za alpsko kmetovanje sta bila pašništvo in planšarstvo na planinah pomembni gospodarski dejavnosti, zato dr. Mija Ogrin, arheologinja po stroki, želi s projektom Od njive do planine dvigniti zavest o pomenu dediščine pri mlajši generaciji. »Za izbrane planine na območju občin Kranjska Gora (planina Vošca), Jesenice (Belska planina - Svečica), Gorje (planina Klek), Bled (Belska planina) in Bohinj (Poljanica na Lepi Komni) zbiramo obstoječe gradivo, dokumentiramo arhitekturne ostaline s topografskimi opisi, na pogovornih večerih, kot je bil nedavni v Knjižnici Kranjska Gora, pa obujamo spomine na dogodke, povezane z življenjem na planinah. Izsledke proučevanj snovne in nesnovne dediščine bomo tudi digitalizirali in jih predstavili na spletni strani našega zavoda za kulturo, izobraževanje in turizem Bohinj – ArheoAlpe,« je pojasnila Ogrinova.

Včasih so ji rekli Vojšca

Projekt, ki je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja v okviru intervencije Leader, ki ga izvaja Lokalna akcijska skupina, se bo zaključil letošnjo jesen. Avtorica se je v Kranjski Gori osredotočila na planino Vošca nad Srednjim Vrhom. Predstavila je nekaj že znanih podatkov, podelila kakšno zanimivost, saj so planini včasih rekli Vojščca in tudi Jaka Čop, planinec in fotograf jo je omenjal pod tem imenom. »Od domačinov bi želela pridobiti še kakšne podatke več o tem, kako je bilo včasih. Po rodu sem iz Srednjega Vrha, a moram priznati, da smo na planino Vošca redko hodili. Je pa izredno zanimiva s prelepimi razgledi, je živa planina, saj gospodarji Merkelnove domačije gor še vedno pasejo živino. To je ena od planin, kjer ni videti ostalin pastirskih koč, 'bajt', imela pa je stražnico – 'karavlo', kar je bilo pogojeno z državno mejo. Ostanki 'karavle' so še dobo vidni in tudi to je dediščina.«

Planini Vošča so rekli tudi Vojšca, tako jo je imenoval tudi planinec in fotograf Jaka Čop. / Foto: Tina Dokl

Tudi druge planine, ki jih obravnava dr. Ogrinova, so žive planine, z izjemo Poljanice na Lepi Komni. »Gre za opuščeno planino, ki pa je izredno zanimiva zaradi bogate arheološke dediščine. Vidni so tudi še ostanki kamnitih temeljev novoveških koč z ogradami, ki so služile za živino. Opuščena je tudi zaradi težavnega dostopa.«

Živost bohinjskih planin

Kot posebnost živosti planin Ogrinova za vzor postavlja prav bohinjske. »Še pred petdesetimi leti so v teh koncih sirili in tudi danes, česar pa se v Karavankah nihče več ne spominja. Verjetno je bilo to pogojeno s tem, ker je bilo po Karavankah gibanje zaradi meje omejeno, medtem ko so bile bohinjske planine dostopne. Tudi zaradi tega se tradicija planinskega sirarstva ni prekinila in se danes uspešno vključuje v turistično ponudbo. Mogoče bi o tem razmislili tudi v Kranjski Gori ali drugje in spodbudili mlade v tej smeri. Prav zaradi tega sem se lotila tega projekta.«

Avtorica projekta Od njive do planine se zaveda tudi problemov, kot je opuščanje ovčereje v planinah zaradi napadov volkov, a te rešitve niso v njeni pristojnosti. »Želim pa si, da bi dosegli sožitje med kmetijstvom in turizmom, skupen interes. Ne nazadnje turisti obiskujejo naše kraje tudi zaradi urejene krajine.«