Boris Cugelj, starešina Lovske družine Sorško polje / Foto: Cveto Zaplotnik
Boris Cugelj, starešina Lovske družine Sorško polje / Foto: Cveto Zaplotnik
Divjad lahko pije vodo tudi iz podtalnice
V sušnih razmerah, kakršne so letos poleti, občuti pomanjkanje vode tudi divjad. V lovišču Sorško polje jo lahko pije iz napajalnika, ki je povezan z izvirom vode iz podtalnice, kar je edinstven primer v Sloveniji. Napajalnik neprekinjeno deluje že deseto leto.
Žabnica – V normalnih razmerah pridobi divjad že s pašo in jutranjo roso zadosti vode za preživetje, ne pa za normalno rast in razvoj, za kar potrebuje dodatne količine vode. To še posebej velja za sušne razmere, ki so vse pogostejše in kakršne občutimo tudi letos poleti. Takrat divjad išče dodatne vodne vire – najpogosteje so to izviri, studenci, potoki, reke, jezera, mlake, morebitno vodo v kolesnicah in kotanjah, vodo iz namakalnih sistemov …
V lovišču Sorško polje, ki obsega 3900 hektarjev površine večinoma v kranjski in deloma tudi škofjeloški občini, so vodni viri za divjad na obrobju lovišča – na zahodu potok Suha, na jugu Sora in na severu Sava. V notranjosti lovišča je pomembnejši vodni vir reteški ribnik, za napajanje divjadi pa uporabljajo tudi umetno napajališče, kar je edinstven primer v Sloveniji. Napajališče je v gozdičku na Sorškem polju, nedaleč od Žabnice, postavil Rajko Bernik iz Virmaš, sicer tudi lovec v Lovski družini Križna Gora. Osnova napajalnika je vrtina do podtalnice, od koder teče voda v napajalna korita. Delovanje napajalnika omogočajo sončni kolektorji in elektronsko uravnavanje dotoka vode, ki eno uro po sončnem zahodu samodejno vključi črpalko, ki je potopljena v vrtino. Pitna voda potlej eno uro teče v napajalna korita, presežek pa odteče nazaj v zemljo. Napajalnik neprekinjeno deluje že deseto leto.
Kot je povedal Boris Cugelj, starešina Lovske družine Sorško polje, so izkušnje z napajalnikom dobre. Napajalnik je dobro obiskan, to dokazujejo tudi številne fotografije. Najpogosteje pijejo vodo srnjad, poljski zajci, lisice, jazbeci in verjetno tudi šakali, ki sicer s svojo navzočnostjo povzročajo velik »nemir« v lovišču. Šakali, ki napadajo predvsem mladiče srnjadi, a tudi odrasle živali, so močno zdesetkali številčnost srnjadi v lovišču, posledično se je zmanjšal tudi odstrel. Leta 2014 je odstrel skupaj z izgubami znašal 113 živali, predlani 15 in lani samo še pet. Z naraščanjem števila šakalov so povečevali njihov odstrel – pred sedmimi leti so odstrelili dva, leta 2023 so jih 43, kar je bilo največ doslej, lani so jih 31. »Šakalov je kljub izdatnemu povečanju odstrela še vedno preveč,« je dejal Boris Cugelj in poudaril: »Strokovne ocene o tem, koliko je še srnjadi v lovišču, nimamo, a je praktično ne videvamo več ali jo vidimo le še zelo redko.«
V lovišču opažajo tudi močan upad male divjadi – jerebice, prepelice, fazana in poljskega zajca. Jerebico in fazana so poskušali ohraniti tudi z vlaganji, a ni bilo uspeha, ker so se v okolju zaradi sodobnega kmetovanja zelo poslabšali pogoji za njuno preživetje.
Podobno je bilo pri poljskem zajcu: leta 1960 je odstrel skupaj z izgubami znašal 200 živali, leta 2000 samo še 30, v zadnjih petih letih pa niso odstrelili niti enega.