Kranj – Na Mestni občini Kranj (MOK) so se odzvali na zadnji predlog novele zakona o tujcih, ki prinaša omilitev pogojev priseljevanja tujcev. MOK, ki že več let opozarja na velike izzive občin s povečanim priseljevanjem tujcev, tem spremembam zakona nasprotuje. Kot pravijo, je med ključnimi dejavniki tudi učinkovita zakonodaja, ki dovolj zamejuje obveznosti priseljenih tujcev, da se lažje vključijo v slovensko družbo. Predlog novele zakona pa se nasprotno oddaljuje od učinkovitih sistemskih rešitev za priseljevanje tujcev, kot jih poznajo druge države Evropske unije z dolgoletno tradicijo sprejemanja tujcev v svoja okolja, poudarjajo. To ni prava pot, v sporočilu za javnost ocenjuje kranjski župan Matjaž Rakovec.
»Vladi in pristojnemu ministrstvu smo poslali več predlogov za bolj zahtevne pogoje priseljevanja tujcev, saj se v Kranju in nekaterih drugih občinah po Sloveniji srečujemo s podobnimi problemi v vrtcih, osnovnih šolah, zdravstvenih ustanovah, sociali ter pri vključevanju tujcev na splošno v našo družbo in kulturo. Zavzeli smo se za bolj ostre pogoje glede časa bivanja v Sloveniji za izpolnitev pogojev za združitev družine in osnovnega znanja slovenskega jezika, kar je bilo v trenutno veljavni zakonodaji deloma upoštevano, predlagali pa smo tudi pripravljalnice z učenjem slovenskega jezika v osnovnih šolah, da se otroci lažje vključijo v redne ure pouka. Zato nas neugodno preseneča predlog novele zakona o tujcih, s katero bi omilili prav pogoje glede znanja slovenskega jezika, ki ga bo vlada dala v obravnavo in sprejem državnemu zboru po hitrem postopku,« opozarja kranjski župan Matjaž Rakovec.
Predlog novele zakona odpravlja pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno bivanje zaradi združitve družine in ponovno uvaja brezplačno financiranje tečajev za vse kategorije tujcev. Dodatno rahljanje pogojev predstavljajo določila, ki bi tujcem, ki za vstop v Slovenijo ne potrebujejo vizuma, omogočala, da v času odločanja na podlagi posebnega potrdila vstopijo v državo v skladu z izdanim dovoljenjem za začasno bivanje, opozarja MOK.
»Celotna zakonodaja, ki ureja ta postopek, je nedorečena in pušča občine same, da se spopadajo z negativnimi posledicami priseljevanja, predvsem v šolstvu in v zdravstvu,« pojasnjuje župan, ki opozarja, da neznanje slovenskega jezika prinaša velike težave pri sporazumevanju pri osebnih zdravstvenih zadevah, še posebej mater, pri vključevanju otrok v osnovno šolo in na splošno razumevanju slovenske družbe. Priseljevanje tujcev lahko spremljajo tudi zlorabe socialnih transferjev, dodaja Rakovec. »Imeli smo primere prijave začasnega bivališča neobičajno velikega števila tujih oseb na enem samem naslovu in izkoriščanja socialnih pomoči družine, ki je bila samo še fiktivno prijavljena na naslovu v mestni občini, dejansko pa že v drugi državi EU,« navaja.
Večja koncentracija tujcev v lokalnem okolju, ki sami ne zmorejo primerne vključitve v skupnost, povzroča tudi nemir prebivalstva, ki nato krivi župana, da ustrezno ne uredi dovoljenj za bivanje in delo tujcev, še ugotavljajo na MOK. Ob tem opozarjajo, da ne občina in ne župan nimata pristojnosti urejanja tega področja in da je edina učinkovita pot v ustreznih zakonskih določilih. V Kranju se zavedajo, da je najbrž namen novele zakona o tujcih olajšati prihod in zaposlovanje tujcev predvsem v izredno deficitarnih poklicih. »Vendar pa rahljanje pogojev ni prava pot,« poudarja Rakovec.