Razmisli s Tino Nunar

Že kot otrok je Tina Nunar neizmerno rada ustvarjala, se spominja. Po končani Gimnaziji Kranj se je odločala med študijem psihologije in grafičnega oblikovanja, na koncu pa izbrala Fakulteto za dizajn, smer vizualne komunikacije. Študij je nadgradila tudi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, del časa pa preživela še v Španiji. Kasneje je najprej delovala kot samozaposlena oblikovalka, danes dela v marketingu. Njena umetniška pot se je ves čas oblikovala skozi preizkušanje, analizo odločitev in iskanje lastnega načina ustvarjanja.

Obdobje covida je bil čas, ko je začela ustvarjati vizualne komentarje. Šlo je za hobi, kar velja še danes. Z digitalno ilustracijo se namreč ukvarja za dušo ali potrebe oblikovanja. »Čutim željo po vizualizaciji svojih misli, in ko to lahko naredim, sem zadovoljna,« pripoveduje. Že od nekdaj stremi k unikatnemu, pomembno ji je, da imajo stvari smisel in globlji pomen, ne (le) estetski, kar se sklada z njeno osebnostjo, meni. Ima tudi močno razvito analitično razmišljanje ter željo po razumevanju situacij z več zornih kotov.

V svoji pripovedi se Tina Nunar trudi biti razumljiva, blizu ji je bistroumen humor, saj ji ta na eni strani omogoča, da lahko bolj resne ali kritične teme predstavi na dostopnejši način. »Pogosto ga uporabljam v kombinaciji z ironijo, da izpostavim protislovja, ki jih opažam v družbi. Hkrati pa se pojavlja tudi v lahkotnejših delih, kjer prispeva k igrivosti in ustvarja bolj sproščen, neposreden stik z gledalcem.« Zdi se ji, da humor deluje kot dobra vstopna točka. »Gledalca najprej pritegne ali nasmeji, nato pa ga povabi k razmisleku o tem, kar se skriva v ozadju. Seveda je v prvi vrsti pomembno, na kakšno temo ustvarjam, saj ta narekuje ton sporočanja,« je opisna.

Trenutno razstavlja v Cafe galeriji Pungert v Kranj. Gre za njeno prvo večjo samostojno razstavo z naslovom R a z misli, ki bo na ogled še do 5. maja. »Vzgib zanjo je bila želja po premagovanju sindroma vsiljivca, ki me je že (pre)večkrat oropal priložnosti za ustvarjanje, in da naredim korak iz cone udobja. Zdela se mi je tudi dobra spodbuda za naprej, da se bolj aktivno vključim v družbo in razširim svoje delovanje.« Pravi, da so jo že na odprtju razstave odzivi na njena dela prijetno presenetili. »Zanimivo je bilo opazovati interpretacijo nekoga v realnem času, ki prvič vidi mojo ilustracijo,« se nasmehne. » Lahko bi rekla, da so te takšne, kot so, zaradi ustreznega prenosa sporočila, vendar ne morem zanikati, da so velik del mene,« se dopolni.

Razstava deluje kot vizualni komentar družbe. Njen cilj je, da sporočilnost v delih predstavi jasno, s čim manj šuma, odvečnih elementov. Teme, ki jih Tina Nunar sicer v svojih delih obravnava, izbira naključno, med trenutnimi situacijami v družbi ali osebnimi opažanji. »Z vizualnimi komentarji lahko poudarimo določene probleme, ki gledalca pritegnejo in spodbudijo k razmisleku, brez potrebe po dolgi razlagi. Na tak način hitreje ujamemo pozornost ljudi,« razmišlja. Osebne izkušnje ali občutke (svoje ali tuje) skuša razumeti skozi proces dela. Te nato preoblikuje v preproste vizualne elemente, ki omogočajo širšo interpretacijo. »Na ta način se osebno prepleta z univerzalnim ter delo ne ostane zgolj osebna izpoved, ampak postane prostor, kjer lahko tudi drugi prepoznajo del svoje izkušnje,« pojasni.

Tina Nunar si želi, da bi razstava obiskovalca povabila k aktivnemu razmisleku in postopnemu odkrivanju sporočila posameznih ilustracij. Pomembno ji je, da se ob delu zadrži, ga bere in si ustvari lastno interpretacijo. »Na koncu lahko odide samo z občutkom zadovoljstva, da je sporočila 'razvozlal', ali pa z odprtimi vprašanji in mislimi, ki so se mu utrnile med opazovanjem. Idealno pa kar z obojim,« zaključi avtorica razstave R a z misli.