Čipka del žirovske identitete

Žiri – Na osrednji razstavi v DPD Svoboda letos predstavljajo Škofjeloški pasijon v klekljani čipki. Po besedah Eme Nunar iz škofjeloškega Zavoda 973 gre za projekt, pri katerem se povezujeta dve nesnovni dediščini, ki sta vpisani tudi na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Trinajst vzorcev za klekljane čipke z motivi Škofjeloškega pasijona, v ozadju katerih so arhitekturne znamenitosti Škofje Loke, je izrisala Vida Kejžar, pri izdelavi čipk pa je sodelovalo trinajst klekljaric iz Gorenje vasi, Žirov in Železnikov. V kapeli Male Cvetke so razstavili kar sto klekljanih jaslic z natečaja z naslovom Rojstvo – jaslice. V galeriji v zvoniku cerkve sv. Martina je romarsko društvo ŠmaR pripravilo razstavo Križ v čipki, v Kulturnem središču Stare Žiri pa si je mogoče ogledati razstavo, ki je nastala ob 120-letnici Čipkarske šole Žiri z naslovom Rasti s čipko. Naš vzor(ec), in razstavo o Žirovcu Jožetu Žaklju, trgovcu s čevlji in čipkami.

Znanje, ki se prenaša iz roda v rod

»Dvajset let je pomemben mejnik – je dokaz vztrajnosti, znanja, predanosti in ljubezni do tradicije,« je na slovesnosti ob odprtju klekljarskih dnevov zbrane nagovoril župan Franci Kranjc in poudaril, da so Žiri kraj, kjer čipka ni le obrt ali umetnost, ampak je del njihove identitete, znanje, ki se prenaša iz roda v rod, obenem pa navdih za sodobno ustvarjalnost. Ob tem je spomnil na še en pomemben jubilej – 120-letnico Čipkarske šole Žiri, ki so jo praznovali letos. »Izjemna tradicija izobraževanja je skozi desetletja oblikovala generacije klekljarjev in pomembno prispevala k prepoznavnosti žirovske čipke doma in po svetu. Prav zaradi takšnih temeljev lahko danes z zaupanjem gledamo v prihodnost te dragocene dediščine.« Skozi dvajsetletno zgodovino Slovenskih klekljarskih dni so se na slovesnosti sprehodili ob fotografijah in glasbeni spremljavi Lada Jakše. Zlatka Tomažič iz klekljarskega društva Cvetke pa je spomnila na rojstvo klekljarskih dni, ki so se začeli z razstavo ob 110-letnici čipkarske šole. »Razstava je bila zelo dobro obiskana in zato smo se odločili to ponoviti vsako leto.« Teme so se skozi leta spreminjale, vedno pa so v društvu Cvetke navdušili z izvirnimi idejami. Pri tem je Zlatka Tomažič posebej omenila razstavo Evropa v čipki, v okviru katere so izdelali zastave evropskih držav. »Zanimiva je bila tudi razstava tridimenzionalnih klekljanih ptic in metuljev, pa razstava, s katero smo pobožale žensko dušo – razstava s čipkami okrašenih oblačil in obutve. Celo same sebe pa smo prekosili lani s čipko v objemu kamna in vode, za katero so bili vsi vzorci narisani na novo.«

Najlepše jaslice izbirajo tudi obiskovalci

Na sobotni slovesnosti ob odprtju klekljarskih dnevov so podelili tudi priznanja za najlepšo čipko jaslic, ki so jih izdelali v okviru letošnjega natečaja. Čipke jaslic so poslali klekljarji iz vse Slovenije in tudi tujine – dve sta prispeli iz Zagreba, tri iz Češke in dve iz Italije. Komisija je podelila pet priznanj, za najlepšo pa razglasila čipko jaslic, ki jo je izdelala Antinisca Vicentini po lastnem vzorcu. Vse do zaključka klekljarskih dni, to je do 3. maja, pa svoj glas za najlepše jaslice po svojem izboru lahko oddajo tudi obiskovalci razstave. Kot svetujejo organizatorji, naj bodo pri tem pozorni na izdelavo in barvo čipke, pa tudi njeno umeščenost v steklo ali les oziroma njeno usklajenost z ozadjem.