Povezale so rokodelsko dediščino dveh slovanskih narodov: (od leve) dr. Svetla Dimitrova, direktorica muzeja Etar, Saša Nabergoj, direktorica Loškega muzeja, in dr. Andreja Rihter, direktorica Foruma slovanskih kultur. / Foto: Primož Pičulin
Rokodelski nekoč za bogat danes
V Loškem muzeju so v torek, 29. septembra, odprli razstavo 15 + 2 zgodbi iz muzeja Etar in Loškega muzeja, ki povezuje bolgarsko in slovensko rokodelsko dediščino. Po odprtju razstave v Galeriji na gradu se je večer nadaljeval pred Rokodelskim centrom, kjer je že vse popoldne potekal tudi rokodelski sejem.
V pomenljivem naslovu razstave je skritih 15 tradicionalnih bolgarskih obrti in dve pomembni loški rokodelski zgodbi. A najprej se v stavku, dveh pomudimo pri koreninah tokratne postavitve v galeriji Loškega gradu. »Zahvala za današnjo skupno zgodbo Loškega muzeja in Regionalnega etnografskega muzeja na prostem Etar iz Gabrovega v Bolgariji gre direktorici Foruma slovanskih kultur dr. Andreji Rihter, ki nas je pred dvema letoma povezala na srečanju in podelitvi nagrade živa, ki sta potekala prav pri bolgarskih kolegih. Vesela sem, da takrat nismo le izmenjali kontaktov, ampak je med obema muzejema prišlo do konkretnega sodelovanja, katerega rezultat je razstava, ki jo danes odpiramo,« je povedala direktorica Loškega muzeja Saša Nabergoj.
Vesela sodelovanja med muzejema je tudi direktorica muzeja Etar dr. Svetla Dimitrova, ki v nagovoru k razstavi poudarja, da je njen namen tudi spodbuditi zanimanje za spretnosti, ki se lahko razvijejo v hobi ali odprejo nove poti poklicnega udejstvovanja.
Veleposlanik Republike Bolgarije v Sloveniji Krassimir Bojanov je dejal, da ni prvič v muzeju na Loškem gradu. Povedal je, da se nekdanja izmenjava med Slovenijo in Bolgarijo, ki je bila pol stoletja zaradi ideoloških preprek prekinjena, z aktualnim sodelovanjem tudi v okviru Foruma slovanskih kultur nadaljuje.
Razstava predstavlja 15 tradicionalnih bolgarskih obrti – njihovo zgodovino, materiale in orodja ter rokodelce in rokodelke, ki ta znanja danes »v živo« ohranjajo v muzeju na prostem v Gabrovem. Delijo svoje osebne zgodbe in skozi izdelke predstavljajo svoje mojstrstvo.
Predstavljenih je 15 obrti: lončarstvo, izdelovanje nakita, sedlarstvo, krznarstvo, mutafčijstvo oziroma predelava kozje dlake, hlopkarstvo oziroma izdelovanje zvoncev, rezbarstvo, ikonopisje, gajtandžijstvo, struženje lesa, kovaštvo nožev, slaščičarstvo, pekarstvo, izdelava glasbil in bakrarstvo.
V Loškem muzeju so tem obrtem dodali še pletarstvo in usnjarstvo. Prvega obvlada Vladimir Štibelj iz Javorij v Poljanski dolini, ki danes izdeluje okrog dvajset različnih vrst pletarskih izdelkov, Vladimir Petrač, ki obvlada stare naravne postopke strojenja kože, pa že več kot štirideset let deluje v svoji strojarski delavnici v Goričanah.
Na razstavi so ob vsaki obrti besedila o njeni zgodovini, predstavljeni so mojstri, ki obrt opravljajo danes, dodan pa sta tudi izbrani izdelek in značilno orodje. Razstava vključuje še videe bolgarskih rokodelk in rokodelcev pri delu v delavnicah muzeja Etar, na voljo so interaktivne vsebine na tabličnih računalnikih ... Razstava v Galeriji na gradu bo na ogled vse do sredine februarja prihodnjega leta.
Odprtje pa se je v torek nadaljevalo pred Rokodelskim centrom, kjer je že vse popoldne potekal sejem rokodelcev obeh držav, pripravili pa so tudi delavnico in prezentacijo bolgarske rokodelke Sabine Huneve, ki je predstavila tradicionalno bolgarsko obrt izdelovanja gajtanov. Kati Sekirnik, vodja Rokodelskega centra, je hkrati povabila še na ogled samostojne razstave izdelovalca unikatnih izdelkov iz lesa Matije Hiršenfelderja, ter razstave, del desete rokodelske kolonije Roke pripovedujejo ... o kresni noči, ki so jo ob dnevih evropske kulturne dediščine pripravili v preddverju Sokolskega doma.
