Odiseja

»Pesem mi, Muza, zapoj, o možu, ki mnogo je blodil / daleč po svetu okrog, ko sveto je Trojo razrušil, / videl je mesta premnogih ljudi, spoznal je njih misli, / mnogo gorja je na morju prestal in v srcu trpel je, / sebi da reši življenje, da drugim ohrani vrnitev. / Vendar kljub vsemu tovarišev svojih ni mogel rešiti, / z drzno pregreho sami so napletli si lastno pogubo, / norci so klali in jedli goved Hiperiona Sonca, / bog pa nato za kazen odvzel jim dan je vrnitve. / Nekaj od tega, boginja, hči Zevsa, še nam razodeni! / Drugi tedaj že zdavnaj so vsi doma se mudili, / vsi, kar jih bridki pogubi na vojski, na morju ušlo je, / njega samo, ki si želel domov, koprnel je po ženi, / lepa je nimfa držala pri sebi, božanska Kalipso, / v jami obokani, strastno želeč, da mož ji postal bi. / Že so letni se časi iztekli, že leto prišlo je, / leto, ki v njem so bogovi napredli, da sme se vrniti / v ltako rodno domov – in vendar še zmerom ni ubežal / težkim preskušnjam, še ni bil pri svojcih. Vsem drugim bogovom / smilil se je, le Pozejdonu ne. Le-ta v svojem srdu / ni Odiseju božanskemu dal, da domov bi se vrnil …«

»Vse, kar je povezano z nastankom najstarejših znanih grških pesnitev, Homerjeve Iliade in Odiseje, je zavito v meglo hipotez in neznank. V vprašanjih okoli datacije, avtorstva, procesa nastajanja in zapisovanja obeh pesnitev se mnenja učenjakov pogosto globoko razhajajo. Zato ima vse, kar bomo uvodoma zapisali o teh vprašanjih, samo hipotetično vrednost, samo značaj večje ali manjše verjetnosti. Vprašljivo je že samo avtorstvo: ali je res obe pesnitvi v sedanji obliki ustvaril in zapisal en sam pesnik, po imenu Homer? Ali ima vsaka od njiju svojega posebnega avtorja? Ali pa je bilo takšnih pesnikov oziroma 'Homerjev' več in je šele pozneje neki redaktor (ali skupina redaktorjev) zapisala pesnitev v sedanji obliki?« (str. 5, 151)

Če bi zatrdili, da je bilo poletje 2026 v znamenju Odiseja, ne bi pretiravali. Film, ki ga je po Homerjevem epu posnel režiser Christopher Nolan, je deležen velikanske pozornosti. Odisejeva zgodba pa se je znova potrdila kot ena od večnih. Iliada in Odiseja stojita na začetku evropske in zahodne književnosti in nas vedno znova navdihujeta, v svojem izražanju se poslužujemo prispodob, ki jih vsebujeta. Velikim množicam gledalcev po svetu sta dostopni v filmski obliki. Kdor želi, pa se lahko vrne k izvirom. Navedena odlomka sta iz nove slovenske izdaje, začetnih 20 verzov iz prevoda Kajetana Gantarja in prva odstavka iz njegove spremne študije … Zakaj ne bi tudi brali in se k našim izvirom vrnili na najbolj izvirni način!

Homer, Odiseja, prevedel Kajetan Gantar, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2026, 220 strani