Pametna mobilnost v Kranju

Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) je ob zaključku projekta KReATIVE v sredo, 9. septembra, v Kovačnici predstavila ključne rešitve, s katerimi želi mesto pospešiti prehod v trajnostno mobilnost ter zmanjšati prometne izpuste. Projekt, ki je del Misije EU za podnebno nevtralna in pametna mesta do leta 2030, povezuje že 112 evropskih mest in preizkuša praktične ukrepe, ki naj bi v prihodnje postali stalni del mestnih politik.

Ena osrednjih novosti je nadgradnja obstoječe aplikacije Pametni Kranj v t. i. digitalno tržnico mobilnosti (MaaS), ki bo združevala načrtovanje poti, podatke o zamudah prevoznikov, sisteme sopotništva ter druge trajnostne alternative. Kot je poudaril Tomaž Lanišek, vodja Urada za razvoj in pametno skupnost MOK, aplikacijo že uporablja več tisoč občanov, a bo treba mobilnost obravnavati širše, saj polovica Kranjčanov vsak dan potuje iz mesta, polovica pa v mesto prihaja tranzitno. Iztok Štrukelj iz Arrive je pojasnil, da so podatki o prihodih javnih prevoznikov v realnem času že dostopni. Dodal je, da obstajajo tudi regionalne rešitve, ki ne zahtevajo visoke stopnje digitalizacije in so prijazne do starejših uporabnikov, čeprav jih ne gre podcenjevati, saj se hitro učijo novih tehnologij.

Strokovnjaki so v razpravi poudarili, da morajo tehnološke rešitve temeljiti na razumevanju dejanskega delovanja mesta. Na terenu je že opazna uvedba t. i. živečih laboratorijev – začasnih prometnih ureditev, s katerimi mesto testira ukrepe za umirjanje prometa. Najnovejši primer je poskusna ureditev v okolici OŠ Janeza Puharja Kranj – Center, kjer so z zaporo in preureditvijo ulic preprečili tranzitni promet skozi šolsko sosesko ter povečali varnost pešcev in kolesarjev. Podobni ukrepi naj bi se v prihodnje razširili tudi na druge šolske poti.

Projekt KReATIVE občane spodbuja k hoji in kolesarjenju, med drugim z nagradnimi izzivi, kot je Kranj raziskujem KR. Davor Kontić z Inštituta Jožef Stefan je poudaril, da Evropa takšne projekte financira kot testne storitve, ki omogočajo prilagajanje sistemov pred širšo uvedbo. »Cilj potnikov je preprosto priti na cilj, aplikacije so zgolj orodje, ki jim to lahko olajša,« je poudaril Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora. Opozoril je tudi, da se bo občina v prihodnje morala spoprijeti tudi s parkirno politiko in jasnimi režimi parkiranja. V razpravi so sodelujoči poudarili še izzive pri pridobivanju podatkov koncesijskih izvajalcev javnega potniškega prometa, kar je ključno za zanesljivo delovanje digitalnih mobilnostnih platform. Gregor Steklarič z ministrstva za infrastrukturo in energetiko je poudaril, da je ključna prav zanesljivost javnega prevoza, saj potniki potrebujejo pravočasne in točne informacije.