Plezalci od Kranja do Kopra

Koper je 4. in 5. septembra gostil svetovni pokal v športnem plezanju v težavnosti. Prinesel je nov slovenski uspeh, saj je na najvišjo stopničko znova stopila Janja Garnbret, ki podira mejnike v svetovnem merilu športnega plezanja. Tekma v Kopru je bila jubilejna, trideseta na slovenskih tleh za svetovni pokal. Zgodovina se je začela pisati v Kranju, kjer so v dvorani na Zlatem polju izpeljali prvih 25 izvedb in tam so se začeli tudi slovenski uspehi na domačih prizoriščih. Selitev se je nato zgodila iz dvorane na prosto, iz Gorenjske na Primorsko, kjer so zgradili novo plezalno steno. Stara plezalna stena v Kranju za tekmo svetovnega pokala ni bila več primerna, na kar je opozarjala tudi Mednarodna plezalna zveza.

Od prve tekme do danes

Vsa ta leta je nepogrešljiv Kranjčan Tomo Česen. Tako je bilo v Kranju in tako je še danes v Kopru. »Težko je primerjati prvo tekmo in tekme zadnjih let. Na začetku je bila organizacija velik izziv, kasneje sem po eni izmed tekem že skoraj obupal, ker je od mene zahtevala res veliko psihičnega in fizičnega napora. Bi pa rad poudaril, da sem vedel, da smo to sposobni narediti skupaj z ekipo. Cela vrsta ljudi je zaslužna za to, da so tekme še vedno v Sloveniji. Glavni razlog, zakaj sploh vztrajam, pa so plezalci, ki so zame najpomembnejši del tekme. Organiziramo jih zaradi njih in tudi zaradi tega, ker je imela Slovenija od začetka pa vse do danes odlično ekipo, odlične rezultate. Ti niso samo zdaj, ampak so bili tudi prej in so velik razlog, da imamo uspešne tekmovalce tudi v tem času. Za mlade tekmovalce je lepo, da imajo vzor doma,« je spomine obujal Tomo Česen, letos v vlogi vodje športnega dela tekme svetovne serije, kot se sedaj imenuje. Tekmovanje je že tridesetič potekalo v organizaciji Planinske zveze Slovenije.

Le enkrat brez slovenskega finala

Samo leta 1998, na tretji tekmi, Slovenija ni imela finalista. Skupno so dosegli 15 zmag in 36 uvrstitev na stopničke. Zmagovalcev je bilo šest. Gorenjka Martina Čufar Potard je prva od Slovenk, ki so krojile svetovni vrh športnega plezanja, prva Slovenka, ki je slavila v svetovnem pokalu, in prva, ki se je leta 2001 veselila zmage pred domačim občinstvom, takrat v Kranju, ko so plezali še superfinale, v katerem sta bili z Muriel Sarkany zelo izenačeni. »Vzdušje je bilo res fenomenalno, sem mislil, da se bo dvorana podrla. To je bil morda najbolj ganljiv trenutek v tridesetih letih tekme,« se spominja Česen, ki je bil tudi Martinin trener. »Od mojih največjih uspehov je že 25 let, tako da so le še daljni spomin. Res je, da sem bila prva, ki je posegla po kolajnah v svetovnem merilu, a je bilo že prej plezanje v Sloveniji na visokem nivoju, tako da ne bi rekla, da so samo moji uspehi odprli vrata drugim. Malo sem gotovo pripomogla k temu, da so videli, da se da. Se mi pa zdi, da se je stil smeri v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenil. Plezati je treba precej hitreje in bolj dinamično. Oprimki so veliko bolj zaobljeni, za kar je potrebna večja telesna moč. Potem so tukaj še kaki koordinacijski skoki, ki so za gledalce sicer zelo spektakularni. Tako da sem vesela, da sem samo gledalka ter da skala, kjer še vedno veliko plezam, ostaja taka, kot je bila,« pa je dejala Martina Čufar Potard, ki si je prvič ogledala letošnje tekmovanje v Kopru. V Kranju je nastopila enajstkrat in leta 2006 tam tudi sklenila svojo tekmovalno kariero.

Spomine je obujal še en Gorenjec, Klemen Bečan, ki se je z zmago leta 2008 v Kranju vpisal v zgodovino slovenskega športnega plezanja kot prvi moški zmagovalec svetovnega pokala. »Zmago sem doživljal zelo čustveno, čeprav se tega takrat mogoče niti nisem čisto zavedal. Danes se mi zdi najlepše predvsem to, da tega spomina ne povezujem samo s svojim rezultatom. Spomnim se ekipe, ljudi v dvorani, prijateljev, družine in celotnega vzdušja. Zaradi tega mi je ta zmaga še vedno zelo pomembna.«