Tiskovna konferenca, pogovor z avtorji in predstavitev razstave JESENIŠKA BEATLOMANIJA: ZAČETKI BEAT IN ROCK GLASBE NA JESENICAH (1965–1971)Mestni muzej Kosova graščina Jesenice, 10. september 2026 / Foto: Nik Bertoncelj

Avtorja razstave Ažbe Toman in Daša Čopi / Foto: Nik Bertoncelj

Ko je Jesenice zajela beatlomanija

Šestdeseta in sedemdeseta leta so bila poseben čas, ko je tudi Jesenice zajel nov glasbeni val. Ne Avseniki in harmonike, mlade so vse bolj privlačile električne kitare, glasba z Zahoda, daljše pričeske in zalizci, hlače na zvonec. Poslušali so Radio Luksemburg in potem na magnetofone snemali pesmi ... A glasbe niso samo poslušali, ampak so po bunkerjih začeli ustanavljati svoje skupine ...

V tistem obdobju je na Jesenicah nastalo več glasbenih zasedb z električnimi kitarami, prvi so bili Atomi, ustanovljeni leta 1965, sledili so jim Caravelle, Kenege, Pelikani in Termiti. Posvečena jim je muzejska razstava v Kosovi graščini Jeseniška beatlomanija: začetki beat in rock glasbe na Jesenicah, katere avtorja sta glasbenik, poznavalec in raziskovalec glasbene zgodovine Ažbe Toman in Daša Čopi iz Gornjesavskega muzeja Jesenice. S fotografijami, predmeti, dokumenti in članki iz časopisov in revij, redkimi ohranjenimi posnetki ter pričevanji nekdanjih glasbenikov sta obudila glasbeno vrvenje takratne mlade generacije na Jesenicah med letoma 1965 in 1971.

Posebno pozornost na razstavi so namenili legendarni skladbi Mesto rdečega prahu zasedbe Termiti. Besedilo je v drugi polovici šestdesetih napisala Mirjana Preželj (kasneje Pretnar), ki se je spominjajo kot zanimive, boemske gimnazijke, ki je pisala pesmi. Uglasbil ga je Boris Rjazancev, kot glasbena predloga pa mu je služila pesem Boba Dylana I Shall Be Released. Mesto rdečega prahu je hitro postala najbolj prepoznavna skladba Termitov, na plesih Pri Jelenu so jo morali igrati tudi štirikrat na večer. Še danes jo izvajajo številni glasbeniki.

Kot je povedal Ažbe Toman, je več let zbiral gradivo, se pogovarjal z glasbeniki in drugimi pričevalci, brskal po knjižnicah in arhivih. V razstavo je vključil pet zasedb, za katere mu je uspelo najti dovolj dokumentarnega gradiva. Tega je sicer malo, prav tako ohranjene glasbene opreme iz tistih časov. Za razstavo jim je vendarle uspelo zbrati nekaj akustičnih in električnih kitar in še nekaj drugih predmetov iz tistega prvega obdobja, nekaj več je časopisnih člankov in priznanj, ki so jih prejele jeseniške glasbene zasedbe na takratnih kitariadah. Še največ gradiva se nanaša na eno najbolj priljubljenih jeseniških skupin Caravelle, za kar je zaslužen njen član Franci Brun. Hranil je fotografije, članke in predmete, ki jih je že prej podaril muzeju, podatke o Caravellah pa je zbral tudi v brošuri, ki je izšla ob tokratni razstavi. Ob tem mu je posebej žal, da so se izgubila pisma oboževalk, ki jih je dolgo časa hranil in bi bila danes zanimivo branje … Je pa ohranil črno svileno srajco, ki jo je nosil na nastopih in je na ogled na razstavi.

Tudi posnetkov iz tistega časa je malo. Zelo dragocena sta zato glasbena videoposnetka zasedbe Caravelle in njenih avtorskih skladb Nisem tisti fant in Vsak večer, ki sta nastala na strehi jeseniške stolpnice in na območju Železarne Jesenice. Ohranjeni so tudi trije posnetki zasedbe Termiti, največja dragocenost na razstavi pa je po besedah Ažbeta Tomana edini ohranjeni posnetek prve slovenske kitariade v Ljubljani, ki jo je nekdo iz publike posnel na prenosni magnetofon.

Tiskovna konferenca, pogovor z avtorji in predstavitev razstave JESENIŠKA BEATLOMANIJA: ZAČETKI BEAT IN ROCK GLASBE NA JESENICAH (1965–1971)Mestni muzej Kosova graščina Jesenice, 10. september 2026 / Foto: Nik Bertoncelj

Miloš Gašperin iz zasedbe Termiti / Foto: Nik Bertoncelj

Spomini nekdanjih glasbenikov

Spomine na tisto obdobje sta ob odprtju razstave obudila Božo Gašperin iz zasedbe Kenege in Miloš Gašperin iz skupine Termiti.

Začetki ansambla Kenege segajo v leto 1966, ko so Božo Gašperin, Jože Rebolj in Igor Tuma pod vplivom Beatlov začeli vaditi v bunkerju bloka na Cesti revolucije 3. »V kleti našega bloka je bil bunker – pravi bunker za primer vojne. V njem smo si naredili prostor, kjer smo se srečevali in vadili. To je bil naš prostor. K nam so prihajali fantje in dekleta iz cele okolice. Vedno smo imeli polno.« Glasbene inštrumente so izdelali kar sami: Gašperin se spominja, da si je prvo kitaro izdelal iz lesenih deščic iz zabojev za sadje, prve bobne pa so naredili iz okroglih kartonskih škatel za pralni prašek, ki so jih dobili v Trbižu, čez katere so napeli kože.

Tiskovna konferenca, pogovor z avtorji in predstavitev razstave JESENIŠKA BEATLOMANIJA: ZAČETKI BEAT IN ROCK GLASBE NA JESENICAH (1965–1971)Mestni muzej Kosova graščina Jesenice, 10. september 2026 / Foto: Nik Bertoncelj

Božo Gašperin iz zasedbe Kenege / Foto: Nik Bertoncelj

Igranja so se učili s pomočjo knjižic z akordi, besedili in shemami prijemov ter ob poslušanju plošč. Preigravali so zgodnje skladbe skupin The Beatles in The Rolling Stones. Na Božidarjevo pobudo so si nadeli ime Kenege, ker so s tem zakrili ime Renegades, odpadniki. »Takrat nismo smeli imeti ne dolgih las ne hlač na zvonec, nič. Tudi v gimnaziji, kje pa, da bi si puščal zalizce!«

Miloš Gašperin pa je obudil spomine na zasedbo Termiti, ki je nastala leta 1967 na pobudo Borisa Rjazanceva. Boris je v prvotni zasedbi igral kitaro, Miloš Gašperin je prevzel bas kitaro, Vinko Razingar bobne, Damjan Jensterle pa orgle. Kot se spominja Gašperin, so celo zimo vadili v mrzli garaži Vinkovega očeta. »Igrali smo vse mogoče – Sjaj izgubljene ljubavi in podobne skladbe. Prvi ples smo imeli neki petek v gimnaziji in nam je kar šlo ...« se spominja. Na Jesenicah je bilo takrat res živahno. »Druženje je bilo čisto drugačno. Vsi smo se poznali. Točno si vedel, če nekam greš, da bodo vsi tam. To so bili zlati časi ...«

Razstava je v Mestnem muzeju Kosova graščina na Jesenicah na ogled do 21. novembra, izšla pa bo tudi obsežnejša publikacija Jeseniška beatlomanija: začetki beat in rock glasbe na Jesenicah (1965–1971) avtorja Ažbeta Tomana.