Vila, vrtec, park

Pred tednom dni so med Gosposvetsko ulico in Bleiweisovo cesto, severno od avtobusne postaje, odprli največji park v Kranju. Prav njegova velikost in lega v širšem mestnem jedru ga upravičeno naslavljata za osrednji mestni park. Do področja, na katerem leži, imam pisec teh vrstic precej čustven odnos. Zato imam kar nekaj razlogov.

V stari meščanski vili južno od parka, zgrajeni pred 2. svetovno vojno, je po njej ob nacionalizaciji svoje mesto leta 1947 našel prvi kranjski vrtec, imenovan po v Dragi pri Begunjah ustreljenem talcu, skojevcu Tugu Vidmarju. Tu sem preživel svoja vrtčevska leta. V sedemdesetih letih sta me mama in oče od doma v Šorlijevem naselju na poti na delo v tovarno Iskra vsako jutro ob 5.30 odložila v vrtcu. Znameniti Kranjčan Nikolaj Slapar, šolnik kranjski, je pogosto v bližnji trgovini kupil žvečilne gumije v obliki cigaret in jih ponujal čez ograjo: »Otroci, a boste kadili cigarete?« Vzgojiteljice so se vedno znova jezile nad legendarnim Kranjčanom.

Prav tam, kjer je danes eden od vhodov v park, za katerim stoji doprsni kip Janeza Bleiweisa, viteza Trsteniškega, sem štiri gimnazijska leta vsako jutro lovil avtobus za Škofjo Loko. Zadnjih 16 let živim v njegovi neposredni bližini, kakih sto metrov na drugi strani ceste, tu pa je tudi sedež uredništva časopisa, ki ga pravkar prebirate. Slike in misli iz preteklosti so se porajale, ko sem ob lepem vremenu v preteklem tednu z balkona pogledoval proti parku in otroškim igralom, kjer je ves dan vladal otroški vrvež, polnile pa so se tudi klopce v njem.

Parki veljajo za pljuča mest, saj čistijo zrak in so nekakšna protiutež betonskim zgradbam, parkiriščem in hrupu mestnega prometa. Osrednja govornica na odprtju parka, klimatologinja dr. Lučka Kajfež Bogataj, je ob številnih naravnih pozitivnih učinkih zelenih površin v mestu poudarila tudi estetske užitke in lepote male narave sredi mesta, česar se sicer ne da izmeriti, a je nedvomno neprecenljivo. Kot kaže, bo občina odkupila tudi dotrajano vilo in pripadajoče zemljišče. Stavba je predvidena za rušenje, tja pa naj bi se park razširil z novimi vsebinami, kar je prav. Področje mora ostati javni prostor, namenjen Kranjčankam in Kranjčanom ter obiskovalcem našega mesta.

Dež, ki je pred tednom poškropil odprtje parka, bo pospešil njegovo ozelenitev, pognalo bo cvetje, zrasla bodo drevesa, vanj bomo prihajali ljudje. Prinesli bomo odejo, jo razprostrli na travo, na njej preživljali trenutke v dobri družbi, prebirali knjige, uživali življenje … Vse to vliva optimizem za prihodnost, ki bo hkrati pisala nove zgodbe preteklih dni.