Arhitektka Majda Kregar iz biroja Ambient je vodila prenovo Globusa, arhitekt Uroš Birsa iz biroja Api arhitekti pa je poskrbel za umestitev novega programa knjižnice. / Foto: Tina Dokl

Kranjski Globus nekdaj in danes

Globus so po načrtih arhitekta Edvarda Ravnikarja kot veleblagovnico v Kranju odprli leta 1972, leta 2011 pa so ga pod vodstvom Ravnikarjeve učenke Majde Kregar temeljito prenovili za namene Mestne knjižnice Kranj.

V Muzeju arhitekture in oblikovanja v Ljubljani si do 19. maja še lahko ogledate razstavo Struktura modernosti: iskanja Edvarda Ravnikarja.

»Korten je odporen na vremenske vplive, saj se sčasoma samozaščiti s tankim slojem rje. Kortenski ovoj Globusa bo z leti tudi spet pridobil značilno temno rjavo patino,« je napovedala arhitektka Majda Kregar. In še podatek o treh krogih na kortenskih ploščah: predstavljajo prvotne investitorje v veleblagovnico – Merkur, Kokro in Živila Kranj. Z odtisom krogov so plošče tudi ojačali.

V sklopu vodenih ogledov Arhitektura v živo, ki jih Muzej za arhitekturo in oblikovanje v Ljubljani izvaja že vrsto let, so pred kratkim organizirali tudi ogled Globusa v Kranju, nekdaj znamenite veleblagovnice, zgrajene po načrtih Edvarda Ravnikarja, najpomembnejšega slovenskega in enega najpomembnejših jugoslovanskih arhitektov druge polovice 20. stoletja. Veleblagovnica v mestu je konec 90. let prejšnjega stoletja s pojavom nakupovalnih centrov na obrobju mesta doživela zaton, a so stavbo, poznano predvsem po fasadi iz rjavečih kortenskih plošč in lebdeči strehi, leta 2011 temeljito prenovili in ji dali novo vsebino; danes v pretežnem delu stavbe deluje Mestna knjižnica Kranj.

Med Globusom in Creino predviden trg

Ravnikarjeva dediščina v Kranju obsega štiri stavbe: palačo občine Kranj (prej OLO Kranj), Agencijo za plačilni promet (bivši SDK), Hotel Creina s prepoznavno opečnato fasado in veleblagovnico Globus (danes Mestno knjižnico Kranj). »Vse štiri stavbe so si med seboj povsem različne, kot bi jih naredili štirje arhitekti. To je med arhitekti precej poznana Ravnikarjeva zanimivost, da se je v vsak objekt zelo poglobil in ga naredil takega, da bi predstavljal vsebino in da bi se prilagodil okolici. Njegova izhodišča so bila jasna: vedno je vsako stvar najprej urbanistično premislil, potem funkcionalno, nato konstrukcijsko in nazadnje oblikovalsko,« je povedala arhitektka Majda Kregar iz biroja Ambient, ki je vodila obnovo Globusa (je avtorica fasadnega ovoja). »Ravnikarja kot profesorja poznajo vsi, enako kot arhitekta, a njegov razpon ustvarjalnosti in sposobnosti je bil zelo velik. Arhitektura je bil eden, sicer pa je bil tudi oblikovalec, filozof, pisatelj ... Razumel je umetnost, zgodovinar je bil tudi, zanimal se je za vse, kar gradi človeka, kar je napredek človeka. To je tudi osnova za arhitekta: široka izobrazba, da lahko razumeš in pravilno zastaviš stvari, ki peljejo v prihodnost,« je dejala Ravnikarjeva učenka in dolgoletna sodelavka.

Mesto Kranj je za novo mestno jedro na lokaciji današnjega Globusa in Hotela Creina izvedlo dva natečaja, leta 1961 in 1966. »Po prvem natečaju se ni nič zgodilo, po drugem pa sta se zgodila objekta Globus in Hotel Creina. Natečaj je bil urbanističen, precej dobro so popisali, kakšna mora biti trgovska hiša na nasprotni strani hotela. To naj bi bilo novo mestno središče, ki bi povezovalo staro mestno jedro z novejšim delom Kranja. Ravnikar je to precej na široko zastavil, tako kot vsako nalogo, tako da je spravil promet pod zemljo, naredil garaže, med Globusom in hotelom pa je predvidel velik trg. Zdaj je ta prostor s prometom precej razdeljen,« je pojasnila Kregarjeva. »Vedno se izvede polovica tistega ali pa nič, kar je predvideno v konceptu. Da je Ravnikar obrnil program, je imel svoje razloge. Razumel je tako, da bo trgovski objekt povezoval del z več prometa z delom, kjer je peš pretok, in bo lepša povezava s starim delom mesta. Hotel pa je po­stavil na skalnato vertikalo zato, ker je tam krasen in odprt pogled na hribe, zato ga je tudi pomaknil še bolj na rob,« je dodala.

Poklon gorenjskemu železarstvu

Fasado iz kortenskih plošč je izbral iz poklona železarstvu na Gorenjskem. Odločil se je za material, ki se je tedaj ravno pojavil v svetu. Globus je tako prvi objekt v jugoslovanskem gradbeništvu, ki je bil narejen iz jekorja, kot so v jeseniški železarni poimenovali svojo zlitino kortena. »Na Jesenicah so ravno premišljevali, da bi ga začeli izdelovati, zato jim je dal priložnost, da material pokažejo na tem objektu. Zdelo se mu je, da je trgovski objekt take vsebine, da je lahko dovolj svoboden, enostaven, s čistim tlorisom in konstrukcijo, da se lahko programsko prilagodi vsem mogočim možnostim. Vedel je, da trgovina ni stabilna zadeva in se bodo vsebine menjavale. Zato je bilo Globus tudi mogoče izkoristiti za knjižnico, lahko bi ga pa tudi za kaj drugega,« je dejala Kregarjeva.

»Da je bila na vrhu garaža, je bilo določeno med samim projektiranjem. Tega se je Ravnikar domislil po tem, ko je mesto spoznalo, da ne bo moglo izvesti garaže v terasah ob Gregorčičevi ulici, o čemer šele zdaj razmišljajo in pripravljajo načrte. Dostopno betonsko ploščad je tako naredil naknadno in zgornjo etažo Globusa namenil parkiranju. Zanjo je sprva razmišljal, da bi bila svobodna in da se bo šele med izvedbo določil njen program oziroma se bo lahko tja širila trgov­ska hiša. Ploščad je bila betonska, ozka, narejena za takratni zelo redek promet in majhne avtomobile, tudi ni bilo več prostora na tistem ovinku na Gregorčičevi ulici. Čez pet, deset let, ko so se avtomobili povečali in jih je bilo vedno več, je to postalo zelo neprijetno, Gregorčičeva se je počasi spreminjala v neobljudeno ulico. Tudi pri fasadi se je po dvajsetih letih izkazalo, da detajli niso pravilno izdelani. Takrat se še ni vedelo, kako se obnaša korten, karakteristike so bile take, da je material večen, drugega pa nismo vedeli. Zdaj se dobro ve, da mora biti korten izpiran, zračen, vsi stiki morajo biti zračni, nikjer ne smeta stati voda in umazanija. Tako je bila fasada predvsem na vzhodni strani, kjer je bila nanjo pri­slonjena dovozna ploščad, ki je bila še soljena in se je to izcejalo na fasado, res uničena. Tudi sama betonska ploščad je bila že zelo uničena,« se stanja Globusa, ko je pa­dla odločitev za njegovo prenovo, spominja Kregarjeva.

Namesto dovozne ploščadi steklen prizidek

Sprejeli so odločitev, da ploščad odstranijo in na novo premislijo koncept stavbe. »Rekli smo, da bomo na vzhodni strani namesto dovozne ploščadi naredili nov jekleno-steklen prizidek, da bomo pro­stor izkoristili za več svetlobe in objekt primerno oblikovali za knjižnične programe. Zastavljen je bil tako, da ga izkoristimo za večvišinski hod, da dodamo kulturno kvaliteto posebnega prostora knjižnice, ki so v mestih, če se le da, ene najlepših objektov. Na vogalih smo na odprte balkone postavili velika korita z drevesi, ki omehčajo razliko med starim in novim delom objekta. Ostale tri dele fasade smo ohranili avtentične, s starim materialom, ki smo ga očistili in speskali, le detajli, materiali so boljši. V pritličju smo ohranili polno nadstrešnico, da so zasenčene izložbe, izvlečeni deli pa so zdaj stekleni,« je pojasnila Majda Kregar, ki si želi, da se trinajst let po prenovi stavbe primerno osmisli in oživi tudi zasebni del Globusovega pritličja.

Oddajte svoj komentar

Kranj 25°

oblačno
vlažnost: 47 %
veter: V, hitrost: 11 km/h

16/28

nedelja

15/26

ponedeljek

16/25

torek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

 

 

 

 

 

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

/ Gorenja vas, 23. junij 2024

Prireditve ob dnevu državnosti

GLASBA / Kranj, 23. junij 2024

Pravljice in bajke v slovenski ljudski pesmi

GLASBA / Duplje, 23. junij 2024

Orgelski koncert

PRIREDITVE / Hraše pri Smledniku, 23. junij 2024

Kresovanje v Hrašah

GLASBA / Kranj, 23. junij 2024

Pravljice in bajke v slovenski ljudski pesmi

/ Gorenja vas, 24. junij 2024

Prireditve ob dnevu državnosti

PRIREDITVE / Homec, 24. junij 2024

Praznovanje na Homcu

PRIREDITVE / Dvorje, 24. junij 2024

Poklanjamo ti pesem, Slovenija!

 

 
 

 

 
 
 

Vila, vrtec, park / 20:55, 22. junij

Lepi spomini na ta leta v vrtcu. Najbolj se spomnim, ko smo imeli kosilo na vrtu in kar nam ni bilo všeč, smo dali na žlico, nato pa je vsa ...

Najboljša mlada voznika / 20:23, 22. junij

Obema, uspešno v Belgiji in varno na cestah.

Za zamudo pri mostu zdaj kriv dež / 22:46, 21. junij

Menda so cesto odprli danes 21. 6. 2024.

Plačljivo parkirišče pri Erjavčevi koči na Vršiču / 22:37, 21. junij

Pač, prej ni pameti, dokler ne pridejo odredbe in zapore.

Prenovljena Izletniška cesta / 22:34, 21. junij

Ali je Izletniška cesta ali Izletniška ulica v Ribnem?

Janša pozval Goloba k odstopu / 15:35, 19. junij

Upravičeno! Glej naprej!

Objavili predlog nadgradnje proge / 21:56, 18. junij

Vprašati se je treba ali določenim dovoliti komentiranje in volilno pravico, saj ljudje bodisi niso obveščeni, so površni ali celo politično motivirani.