Paradoks na trgu nepremičnin

V lanskem letu se je nadaljeval trend upadanja kupoprodaj nepremičnin, medtem ko so cene še naprej rasle. Če se bo trend nadaljeval tudi letos, bomo lahko govorili o novi krizi nepremičninskega trga, v letnem poročilu ugotavlja Geodetska uprava.

Ljubljana – Število tržnih prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah se je lani na ravni države zmanjšalo za od 15 do 20 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš pa za od 20 do 25 odstotkov. Trend pa je najbolj izrazit pri zemljiščih za gradnjo stavb. Kot kaže letno poročilo o nepremičninskem trgu za lansko leto, ki so ga pripravili na Geodetski upravi, se je število prodaj zazidljivih zemljišč v primerjavi z letom 2022 lani zmanjšalo za od 20 do 25 odstotkov, medtem ko je bilo v primerjavi z letom 2021 manjše že za 40 odstotkov.

Kljub manjši prodaji rast cen

Kljub upadu kupoprodaj pa smo vseeno beležili rast cen stanovanjskih nepremičnin in zemljišč, ki sicer ni bila tako izrazita kot v rekordnem letu 2022, a kljub temu razmeroma visoka. Na ravni države so namreč cene stanovanjskih hiš zrasle za devet odstotkov, cene stanovanj v večstanovanjskih stavbah pa za šest odstotkov. Cene zazidljivih zemljišč za stanovanjsko gradnjo so zrasle za osem odstotkov.

V zadnjih petih letih so tako cene stanovanj zrasle že za 60 odstotkov, cene hiš za 46 odstotkov in zemljišč za stanovanjsko gradnjo za 54 odstotkov.

»Predvsem na zmanjšanje števila kupoprodaj stanovanjskih nepremičnin je v veliki meri vplival dvig obrestnih mer in posledično zmanjšanje povpraševanja po stanovanjskih posojilih,« pojasnjujejo na Geodetski upravi.

Kot še pravijo, gre razloge za paradoks, da kljub zmanjšanju prometa cene še vedno rastejo, iskati tudi v dolgoletni odsotnosti ustrezne sistemske regulative, organizacije in financiranja nepremičninskega sektorja. »Posledično so v nepremičninskem sektorju že 30 let prisotne težave, ki izhajajo iz problematike na področju prostorskega načrtovanja, urejanja komunalne infrastrukture, gradnje, davčne politike in stanovanjske politike,« so pojasnili v uvodu poročila in dodali, da so potrebne sistemske spremembe na vseh omenjenih področjih nepremičninskega sektorja.

Glede na upad števila transakcij in rast cen zdi, da smo vrh nepremičninskega cikla že dosegli in prehajamo v fazo upočasnitve oz. ohlajanja trga na ravni celotne države. »Če se bo upadanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami z nezmanjšano močjo nadaljevalo tudi letos, bomo lahko govorili o novi krizi nepremičninskega trga,« so še zapisali.

Nepremičninski trg na Gorenjskem

Kakšno je bilo dogajanje na gorenjskem nepremičninskem trgu? V Kranju z okolico se je število prodaj stanovanj v večstanovanjskih stavbah lani zmanjšalo za 16 odstotkov, število prodaj stanovanjskih hiš je upadlo za 18 odstotkov, prodaj zemljišč za stanovanjsko gradnjo pa za 30 odstotkov. Na drugi strani je srednja cena rabljenega stanovanja dosegla novo rekordno vrednost in je znašala 3100 evrov na kvadratni meter, kar je dobrih 200 evrov več kot leto prej.

Cene stanovanj na analitičnem področju Gorenjske so v primerjavi s predlanskim letom lani zrasle za pet, cene hiš pa za devet odstotkov. V zadnjih petih letih, od 2018 do 2023, pa so cene stanovanj poskočile za 77 odstotkov, cene hiš pa za 57 odstotkov.

Na alpskem turističnem območju, ki obsega Kranjsko Goro in Bled z okolico ter območje Bohinja in Julijskih Alp, je bila rast cen še višja. Od leta 2022 so cene stanovanj narasle za 13 odstotkov, cene hiš pa za 16 odstotkov. V petih letih so cene stanovanj poskočile za 83 odstotkov, cene hiš pa za 81 odstotkov.