Avstrijski Gradec je tudi slovenski

Prireditve v okviru Koroških kulturnih dni v Ljubljani se vrstijo druga za drugo. Doslej jih je bilo še največ v dvorani Slovenske matice, ki slavi letos 160-letnico delovanja in je tudi zato še posebej odprla vrata kulturni dejavnosti Slovencev na Koroškem.

Pretekli teden so koroški rojaki predstavili dve knjižni novosti. Urednik Mohorjeve iz Celovca Hanzi Filipič je najprej predstavil kulturno-zgodovinski vodnik po dveh sosednjih avstrijskih zveznih deželah, ki so zelo povezani s Slovenijo, po Koroški in Štajerski. Napisal ga je dr. Jože Till iz Celovca, po izobrazbi doktor teologije, ki je doslej izdal že trinajst večinoma dvojezičnih knjig, na primer o škofu Antonu Martinu Slomšku, o Hemi Krški, o zgodovini krščanstva na Koroškem in o Železni Kapli.

Pred številne obiskovalce v dvorani Slovenske matice je stopil tudi mag. Simon Ošlak - Gerasimov, ki je po zaključeni Slovenski gimnaziji v Celovcu diplomiral iz slovenščine in ruščine na Inštitutu za slavistiko na Univerzi v Gradcu. Zadnjih deset let deluje kot učitelj in svobodni novinar na slovenskem uredništvu štajerske ORF. Lani je Pavlova hiša, osrednja ustanova Slovencev v koroški zvezni deželi Štajerska, izdala njegovo knjigo »Slovenski Gradec, zvezdni trenutki slovenske kulture v štajerski prestolnici – od poimenovanja mesta do ustanovitve Slovenske čitalnice«. Simon Ošlak, ki je pred leti napisal zelo iskan nemški vodnik po Ljubljani – Gerasimov oče Vinko Ošlak je s slovenskega dela Koroške –, na razumljiv način pripoveduje o tesnih vezeh Gradca s Slovenci, mesto pa je še danes tudi zaradi bližine še posebej povezano z našo Štajersko. Gradcu so Slovenci dali ime, čeprav so se v 19. stoletju nekateri neuspešno trudili, da so njegovi ustanovitelji Bavarci in bi se moralo imenovati Kleinburg. Štajerska prestolnica z okrog 300.000 prebivalci se lahko primerja z Ljubljano, ki ima grad, Gradec pa ga nima. Podrli so ga Francozi, ki so jim morali meščani plačati, da so lahko ohranili znameniti stolp z uro. Veliko posameznikov in dejanj, o katerih piše Ošlak, dokazuje slovenski obraz Gradca. Nemški humanist Hieronim Megiser je že leta 1992 v svojem štirijezičnem slovarju napisal 9000 slovenskih besed. Janez Nepomuk Primic je leta 1812 v mestu ustanovil prvo stolico za slovenski jezik. Fran Miklošič, Matija Murko, Fran Ramovš, Nahtigal in Karel Štrekelj so utirali pot slavistiki na graški Univerzi in leta 1919 sodelovali tudi pri ustanovitvi Univerze v Ljubljani. V Gradcu sta živela prva slovenska pesnica Josipina Turnograjska, ki je v tem mestu tudi pokopana, in Lovro Toman, ustanovitelj Slovenske matice, ter mnogi drugi znani Slovenci: Prešeren, Plečnik, izumitelj Janez Puch in skladatelji Ipavci. Zadnjih deset let pa nastaja Slovenska čitalnica, ki je tudi zametek Slovenskega doma v štajerski prestolnici.