Kako spodbuditi svete krajevnih skupnosti (KS) v Radovljici

Občinska uprava (OU) je 6. 2. 2024 krajevnim skupnostim poslala v mnenje predlog, da se število svetnikov zmanjša. Za razlog je dala oceno, da se ob vsakokratni izvedbi volitev kaže trend upadanja interesa za kandidiranje. Ta ocena presega pristojnosti OU. Čeravno se z njo lahko strinjamo, si je brez analize vzrokov OU ne sme privoščiti. Od 12 dva sveta nista dala pozitivnega mnenja. Dobro delata ta dva ali ostalih 10 svetov KS? Občinski svet je na marčni seji zadevni odlok umaknil iz županovega predloga dnevnega reda.

Ostanimo korektni, kolikor se v izmuzljivi tematiki da, in preletimo okoliščine za stanje lokalne samouprave v Radovljici. Krajevnim skupnostim Statut (1994) odvzema pristojnosti, zakonske uskladitve jih šibijo. Analiza razlogov bi lahko odkrila še marsikaj lokalnega. Tudi specifiko, ko se sredi občine nahaja najmanjša KS Otok s 184 prebivalci, največja pa je sosednja Radovljica s 6.791 krajani. Imamo Odbor krajevnih skupnosti, ki zaseda v ritmu sej občinskega sveta. Nadpovprečno dejaven, a brez pristojnosti, kliče po spremembah. Dva sveta (Radovljica, Lesce) imata tajnika s plačo v OU. Svetniki so volonterji, le predsedniki so enkrat letno nagrajevani z drobižem. Analiza bi lahko osvetlila še druge vzroke. Prvi med politiki analize ni in je verjetno ne bo naročil. Torej ostaja naloga lokalne politike, ki pa ne slovi po iniciativah.

Zato si dovolimo javno razdelati eno. Dejstvi sta dve: veliko število krajevnih skupnosti in razpršena naseljenost. Kot najbolj logičen vir se kaže nadomestilo za stavbna zemljišča (NUSZ). V OR se za leto 2024 pričakuje 2,5 milijona evrov. Če le desetino NUSZ vrnemo na prispevna območja, bi 13,06 evrov na krajana letno pomenilo KS-om: Radovljica 88.690 evrov, Lesce 45.997, Begunje 30.521, Ljubno 13.635, Lancovo 13.596, Podnart 12.968, Brezje 12.498, Kropa 11.571, K. Gorica 6.556, Sr. Dobrava 6.151, Mošnje 6.138, Otok 2.403. Torej bi občinski svet odločal o več kot 99 odstotkih proračuna, manj kot en odstotek bi sveti KS namenili za razvoj, npr. društvene dejavnosti in lokalne samouprave.

Krajani si gotovo žele, da se vsaj del 'krajevnega' davka vrača skozi KS-e. Brez aktivne lokalne samouprave ni enakomernega razvoja občine, je centralizacija. Bi denarci lahko dvignili interes za lokalno samoupravo? Svetniki imeli o čem odločati. S participativnimi proračuni se rešuje nekaj, a odločanje se ne doseže.

Res je, da predlog mora z dvotretjinsko večino potrditi občinski svet. Ker se do 30. 4. nabirajo ideje za spremembo občinskega statuta, občina pa vabila ni objavila, pozivam občane k razmisleku o idejah za boljši jutri. Naj jih posredujejo tistim, ki so jih volili. Brez delujočih svetov krajevnih skupnosti, v katere se voli po večinskem sistemu (osebe), ni enakomernega razvoja občine, v katerega občinski svet se voli po proporcionalnem volilnem sistemu (stranke, liste).

Janez Urbanc,
Begunje na Gorenjskem