Kratke zgodbe se podaljšajo v strip

»Kaj se zgodi, ko strip sreča literaturo?« piše na zavihku zadnje platnice nove izdaje zbirke Republika strip. Zgodi se, da kratke zgodbe slovenskih pisateljic in pisateljev stripovski ustvarjalci »prevedejo« v izvirne stripovske stvaritve. In med njimi je kar nekaj avtoric in avtorjev z Gorenjskega.

Ljubljana – Aktualna stripovska izdaja Strip preobrazbe, kratke zgodbe v stripu je plod sodelovanja med revijama Stripburger in Literatura. V okrožju prve deluje več odličnih avtorjev stripa, druga združuje slovensko literarno moč različnih generacij. Pravzaprav je šlo za neke vrste radovednost, na kakšen način lahko kratka proza zaživi v novem mediju. Ali kot v spremnem besedilu ugotavlja Žiga Rus, da je nekako tako videti, ko se spajdašita strip in literatura.

Gre namreč za enajst izbranih kratkih zgodb, ki so jih prepoznavni slovenski literati v različnih zbirkah in revijah objavili v zadnjih 15 letih, v stripih pa jih tokrat predstavlja enajsterica stripovskih ustvarjalcev. Kar nekaj jih je gorenjskih korenin, med njimi Marko Kociper, Martin Ramoveš, Iztok Sitar in Andrej Štular, tu pa so še Jakob Klemenčič, Matej Kocjan - Koco, Tanja Komadina, Igor Šinkovec, Primož Krašna, Gašper Rus in Matej Stupica. Večina je že dolgoletnih stalnih sodelavcev Stripburgerja in so v preteklosti podpisali že več stripovskih albumov, tako samostojnih kot v sodelovanju s pisci scenarijev.

Izbrana je tudi družba avtorskih peres kratkih zgodb, in tudi tu najdemo nekaj gorenjskih imen, med njimi so Mojca Kumerdej, Miha Mazzini in Ana Schnabl, ob njih pa so zgodbe, ki so služile za podlago stripov, prispevali še Andrej Blatnik, Nejc Gazvoda, Zoran Knežević, Blaž Kutin, Vesna Lemaić, Tomo Podstenšek, Andrej Tomažin in Zarja Vršič.

Od travm otroštva do distopične prihodnosti

Kot zapiše Žiga Rus, preobrazbe kratkih zgodb v stripu niso zgolj interpretacije tematsko in slogovno nadvse raznolikih literarnih del, ki segajo od družbenokritičnih in intimnih tem pa vse do humornih bizark, grozljivk in celo fantastike, ampak s svojo vizualno pripovedno izrazno močjo ter součinkovanjem besedila in risbe ponujajo svežo in vznemirljivo bralsko izkušnjo ter lepo prikažejo razgibanost slovenske literarne in stripovske krajine.

Tako kot zgodbe, v katerih avtorji posegajo tako po travmatičnih izkušnjah iz otroštva kot v času pisanja aktualnih problemih v družbi ali pa celo distopični prihodnosti, se tudi risarji stripov predstavljajo v vsej raznolikosti avtorskih pristopov, od realistične risbe do uporabe kolaža, različnih grafičnih intervencij in podobno …

Če Ramoveš in Kutin v Nedeljskem kosilu predstavljata slovensko tradicijo, da fant mora veliko jesti, ker bo le tako postal pravi dedec, o odraščanju in zadregah, ki jih to prinaša, pripoveduje tudi zgodba Kozjeglavka Zarje Vršič, ki je z značilnimi Štularjevimi risarskimi potezami še prepričljivejša, v najstniška leta pa se v zgodbi Ana podajata tudi Iztok Sitar in Ana Schnabl, a z več tesnobe v pripovedi.

Aktualni čas zanima Miho Mazzinija, ki se s Primožem Krašno predaja revolucionarnim mislim, pripoved Stik iz zbirke Dobrodošli Vesne Lemaić na temo begunskega vala sta v stripu upodobila Tanja Komadina in Igor Šinkovec, avtorske moči pa sta v stripu Trenutek ali betoniranje v zimskem času na temo delavcev iz južnih republik nekdanje države združila Andrej Štular in Matej Stupica, vznemiri pa nas skrivnostnost zgodbe Hiša na hribu Toma Podstenška, ki jo je upodobil Jakob Klemenčič.

Če je Blatnikova zgodba Najbolj vznemirljivo vznemirjala erotično risbo Marka Kocipra, v zgodbi Božič s Hirošijem Mojce Kumerdej in striparjem Gašperjem Rusom odidemo v robotizirano prihodnost, ta pa se povsem spridi v Birokraciji Nejca Gazvode in striparja Mateja Kocjana - Koca; nič kaj rožnata pa tudi ni v stripu Mateja Stupice po kratki zgodbi Drugo leto popolne fragmentacije Andreja Tomažina.