Baročna zabava ...

... in skrivnosti zgodovinskih mest. Popotovanje smo začeli v Radovljici. Raziskovali smo obdobje baroka in njegovo aktualnost danes. Spoznavali smo, kako se barok kaže v arhitekturi, napitkih, slikarstvu, glasbi, plesu, modi in kulinariki.

Idejna pobudnica projekta, ki posamezniku približa barok v Radovljici, je Marcela Klofutar iz Hiše Linhart. Najprej je zbranim v Baročni dvorani Radovljiške graščine v družbi soustvarjalcev in sodelujočih pri projektu skupaj z Natašo Mikelj iz Radolške čokolade, nekdanjo direktorico Javnega zavoda Turizem in kultura Radovljica, namenila nekaj uvodnih besed.

»Pravijo, da zgodovinska središča umirajo, pa smo se z odlično ekipo odločili, da jih bomo začeli oživljati. Osredotočili smo se na dobo obilja, barok, ki ga skozi glasbo med drugim oživlja tudi Festival Radovljica. Naš program je zasnovan tako, da ga lahko prestavimo na katero koli lokacijo in prilagodimo. Da bodo zgodovinska mesta, gradovi, palače, muzeji in galerije oživeli. Da bodo lahko njihovi obiskovalci spoznavali dobo baroka v živo in celostno; in jo lahko tudi povezali z današnjim časom,« je začela Klofutarjeva.

V nadaljevanju smo izvedeli nekaj o obdobju baroka, o času pomembnih sprememb in dosežkov. Radovljica ni samo čokolada, med in lectova srca. V sebi skriva veličastne baročne zgodbe. Nekaj njih, o Radovljiški graščini, grofih Thurn, s katerimi se v Radovljici povezuje obdobje baroka, in o tem, kako so ti s svojimi limonami rešili ljubljansko kulinariko, pa je povedala Nataša Mikelj.

»Leta 1821 je bil v Ljubljani evropski kongres, kjer so se zbrali vsi vladarji Evrope. In na takih dogodkih se dobro je in pije. Potrebovali so limone. A ker je bila v Italiji tako slaba sezona agrumov zaradi pozebe, je grof Thurn s petimi gajbicami limon iz Radovljice rešil ljubljansko kulinariko.« V takratnem njihovem parku je namreč imela gospoda rastlinjak, kjer je gojila agrume, je pojasnila že v resnejšem delu pripovedi.

Obe gostiteljici, Marcela Klofutar in Nataša Mikelj, sta bili tudi oblečeni času primerno, med povabljenimi smo opazili tudi Marijo Terezijo in barona Smledniškega, povabilo je bilo, da lahko vsi pridemo v oblačilih tistega časa, saj s tem vzdušje postane še pristnejše. Niso pozabili tudi na ples: plesne korake baroka sta predstavila Grega Koritnik in Mojca Marinšek.

Nekoč in danes

Klofutarjeva je za konec uvodnega dela potegnila še nekaj vzporednic med barokom in današnjim časom, potem pa povabila v Hišo Linhart, ki je odprla vrata vseh sob. V vsaki od njih smo naleteli na živi eksponat. Na dveh kulinaričnih postajah sta nas razvajala kuharska mojstra, sicer tudi oba prejemnika zelene Michelinove zvezdice, domači kuharski mojster Uroš Štefelin in Luka Košir iz restavracije Grič (Šentjošt nad Horjulom). Na sodoben način sta postregla hrano z baročnim pridihom. Okušali smo lahko žolco, potico, račko, kopuna, dimljeno postrv na toplo s smetanovo omako, saj so v baroku pojedli veliko kisle smetane, nam je zaupal Štefelin. Pripravili so jo z zelišči, zraven pa postregli še hren in t. i. kurja črevca. Vabile so razkošne ostrige – z vampi. Mladi naslednik, vinar Lan Kristančič (Movia), je odgovarjal na vprašanja o vinu v baroku, predvsem nas je zanimalo, kaj se je dogajalo s šampanjskimi kletmi, ki so vplivale na kasnejši razvoj vinarstva. Med drugimi smo si lahko privoščili tudi brezalkoholni koktajl s kavo, čokolado, pomarančo, cimetom ter smetano. V čevlje vedeževalke je stopila Ema Štefelin, saj je bil barok na eni strani čas znanstvenih dosežkov, a vraževerje je bilo močno. Isa Mikelj nam je v eni od prostornih sob Hiše Linhart ob čokoladni fontani in narezanem tropskem sadju pripovedovala o čokoladi v tistih časih. Uživali so jo bolj v obliki napitka. Kasneje so ji začeli dodajati sladkor in vaniljo. Da je bila na začetku neke vrste luksuzna surovina, dostopna predvsem plemstvu in dvorjanom, je povedala. »Baročni kuharji so potem vedno bolj eksperimentirali s čokolado in počasi so začele nastajati sladice.« Tako je postajala bolj razširjena in vse več ljudi je imelo dostop do nje, je še dodala. Modna oblikovalka Vesna Gaberščik je imela »na čez« sobo z modo, v vlogi slikarke iz obdobja baroka pa se je dobro znašla akademska slikarka Meta Šolar. Za svojo sliko je med obiskovalci iskala moški model, nekaj besed pa je namenila tudi baročnim freskam, ki krasijo hiše v Radovljici, dve med njimi tudi Hišo Linhart.