Pridali so, da Franc Pavčič - Rado ne bo pozabljen; od leve: David Ahačič, Frančeva vnukinja Andreja in vnuk Bojan, Boris Kuburič, Janez Kikel, Jožica Koder, Drago Papler, Frančeva hčerka Breda in Tina Žugelj. / Foto: Primož Pičulin

So najlepše pesmi že napisane

Ob svetovnem dnevu poezije so v Knjižnico dr. Toneta Pretnarja Tržič povabili na literarni večer z naslovom So najlepše pesmi že napisane, posvečen stoti obletnici rojstva tržiškega pesnika Franca Pavčiča - Rada.

Prve pesmi so zaznamovale vojno dobo in mladostno zaljubljenost, kasnejše poklicno pot elektrotehnike, ki ji je pripadal. Zadnje pesmi v zreli dobi so se ukvarjale z mislimi o svetu, nazorih in smislu, ki ga nosi vsak v sebi in s seboj.

Nedavni literarni večer je pripravila tržiška izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti, pesmi Franca Pavčiča - Rada sta interpretirala Janez Kikel in David Ahačič, člana Mladinskega gledališča Tržič. O pesnikovem življenju in delu je govoril doc. dr. Drago Papler, njegov poznavalec in avtor elektronske knjige Brleča luč v somraku – monografija pesmi Franca Pavčiča Rada v prispodobah fotografskih motivov. Projekcijo fotografij je na violini spremljala Tina Žugelj.

Franc Pavčič je bil rojen leta 1923 v Sladojevcih na Hrvaškem v železničarski družini. Od mladih let so ga vsi klicali Rado. Kot je dejal Drago Papler, je očetov čustven in zasanjan pesniški navdih podedoval tudi Franc. Družina se je večkrat selila, leta 1940 v Tržič. Franc je obiskoval kranjsko gimnazijo, po izbruhu vojne je leta 1941 šolanje nadaljeval v Beljaku. Takrat je tudi začel pisati pesmi, a je bil iz šolskih klopi mobiliziran v nemško vojsko. Po vrnitvi se je zaposlil v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič, vključil se je v tržiško kulturno delovanje. Medtem je opravil maturo v Kranju in se odločil za študij na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. »Ker je bil kot študent zelo zadržan, je pisal svoje občutke in doživetja in tako so nastale pesmi,« je pojasnil Papler.

Franc Pavčič je v Tržiču spoznal svojo bodočo ženo Jožico, dekliško Belhar. Kot diplomirani inženir elektrotehnike se je zaposlil v kranjski Iskri, nato v ljubljanski enoti telekomunikacij. Leta 1964 je začel poučevati v Šolskem centru Iskra in kasneje na Srednji tehniški šoli v Kranju. Kot je dejal Papler, mu je bilo pisanje pesmi beg iz tehniškega zmehaniziranega vrveža. »Pisanje pesmi mu je bila protiutež za uravnovešenje njegovih misli, nazorov in dejanj ter za delno sprostitev.« Franc Pavčič - Rado je umrl leta 1986, pokopan je na tržiškem pokopališču.

Zrel iskalec podobe sveta

Kot je povedal Drago Papler, njegova srečanja s poezijo Franca Pavčiča - Rada segajo v drugo polovico sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko je svojega profesorja elektrotehnike začel spoznavati tudi kot literata. »Začutil sem iskreno, globoko razmišljujočo dušo, ki se iz materialne vsakdanjosti vse pogosteje umika v svoj svet in občutja veselja ter tudi vse večje otožnosti izliva v obliki pesmi na papir.« Pesmi je objavljal v tovarniškem glasilu Iskra in sodeloval v Iskrini literarni sekciji. S svojo strokovnostjo in človeško neposrednostjo se je skušal približati mladim, kot človek je bil skromen, kot pesnik zrel iskalec podobe današnjega sveta, ga opiše Papler.

Prispodobe pesmi v fotografijah

Ko je Drago Papler leta 1999 pripravljal prispevke in fotografske motive za knjigo Kriških 50 planinskih let, je podoživljal utrinke iz pesmi in jih ujel v prispodobah fotografskih motivov. »Našel sem veliko vzporednic med Pavčičevimi pesmimi in svojimi fotografijami kot odrazom mladosti, čutenja, impresij in občutkov.« Brleča luč v somraku, na novo odkrita pesem iz rokopisa Franca Pavčiča - Rada, pa se mu je ponudila kot asociacija na nitke električnih daljnovodov, ki pustijo vtise. Do izdaje tiskane knjige še ni prišlo, spomin se je ohranil v elektronski knjigi Brleča luč v somraku.

Steklena vaza

Včasih si steklena vaza.
V njej ni rož.
Skoznjo gledajo ljudje.
Tudi vanjo.
Ne vidijo ničesar,
ker v njej ni rož.
V njej ni vode.
Je vsa steklena.
Okoli nje meglica
tihih sanj …
Skoznjo gledajo ljudje.
Ne vidijo ničesar,
ker v njej ni rož,
ker v njej ni vode …

(Zbirka Naša izpoved 1979, Zbirka Iskre 1981)

Oddajte svoj komentar

Kranj 25°

pretežno jasno
vlažnost: 35 %
veter: JV, hitrost: 11 km/h

7/26

sobota

6/28

nedelja

9/24

ponedeljek

Vremenska napoved

Po

To

Sr

Če

Pe

So

Ne

1

2

3

4

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

15

16

17

18

19

20

21

22

23

24

25

26

27

28

29

30

 

 

 

 

 

GLASBA / Kranj, 13. april 2024

Večerna pesem

GLEDALIŠČE / Visoko, 13. april 2024

Na Visokem Emigranta

GLEDALIŠČE / Kokrica, 13. april 2024

Dopoldne za otroke, zvečer za odrasle

OBVESTILA / Šenčur, 13. april 2024

Občni zbor TD Šenčur

PRIREDITVE / Naklo, 13. april 2024

Folklorni večer

IZLETI / Kranj, 13. april 2024

Po Soški poti

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

Srečanje invalidov MDI Kranj

OBVESTILA / Kranj, 14. april 2024

55 let invalidov MDI Kranj

 

 
 

 

 
 
 

Je bil gradbeni poseg na Veliki planini nezakonit / 09:01, 9. april

Skrajni čas je bil, da se je elektrificiralo tudi pastirsko naselje "Veliki stan", saj so inšpektorji neprestano kaznovali in grozili kmetom...

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 18:45, 7. april

Orehek je od Kranja oddaljen cca 2km. Kako bo vlak ustavil v Kranju, če bo na Orehku njegova hitrost 160km/h?
Zakaj ni v planu izgradnja ŽP na Orehku vsaj za lokalne vlake?

Gradivo za drugi tir do Kranja pripravljeno / 01:54, 7. april

Vrhunska pravljica.

Vsakega petega kršitelja so opozorili / 10:51, 4. april

Če nisi pripet, ti teži alarm v avtu. To je varnostno namenoma moteče, tako da se moraš pripeti.

Dela na Betinu predčasno končana / 06:58, 26. marec

Ko Noe dela barko. Gradbinci res nismo.

Gorenjska bolnišnica / 11:19, 25. marec

Bravo Dr. Aleksander Stepanović! Vsa čast za napisano! Edina logična lokacija je Kranj po vseh merilih.

Kranj diha z vojašnico / 08:48, 25. marec

Migranti s svojo rodnostjo ne bodo popravili rodnosti Slovenije, ampak naredili Slovenijo neslovensko in uničili naš narod in našo kulturo.K...