Na poti z umetnikom

Včeraj so v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju odprli razstavo likovnih in oblikovalskih del vsestranskega likovnega ustvarjalca in nagrajenca Prešernovega sklada, lani preminulega Žirovca Tomaža Kržišnika (1943–2023). Naslov razstave Na poti od risbe do slike, od gline do lutke, od knjige do scene je povabilo na potovanje v svetove bogate ustvarjalnosti mojstra likovnih zgodb.

Kranj – V Galeriji Prešernovih nagrajencev je od včeraj pa vse do sredine aprila na ogled prav posebna razstava. Posebna v izjemni razvejanosti razstavljenih del, ki jih je umetnik ustvaril v različnih likovnih tehnikah, iz raznih materialov in za raznoroden namen, kljub temu pa je bil na svojem potovanju skozi mnoge likovne medije v svojem delu izrazito prepoznaven in edinstven – Tomaž Kržišnik. Ukvarjal se je z grafičnim oblikovanjem, risbo, grafiko, slikarstvom, keramiko, steklom, kovino, oblikovanjem lutk, ilustracijo, scenografijo in likovno opremo v arhitekturi. Bil je večkrat nagrajen, leta 1975 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.

Od slik do plakatov

Razstavo si lahko ogledamo od spodaj navzgor, v obratni smeri ali kar iz sredine. Izbira vstopne točke je lahko prosta, saj bomo že po prvih delih deležni Kržišnikove umetniške prepoznavnosti. »V galeriji s posebnim šarmom Kržišnikov opus lepo sobiva. Tako rekoč v vsakega od prostorov sem lahko vključila posamezno zgodbo glede na material, tehniko in tudi ustvarjalno področje. Imamo sobo z oblikovanjem in likovnim opremljanjem knjig, prostor z risbami, spet v drugem so tema plakati ali pa dela v keramiki,« o postavitvi pove umetnostna zgodovinarka in kustosinja razstave Breda Ilich Klančnik.

Tako v obeh pritličnih prostorih najprej spoznamo nekaj del iz Kržišnikovega slikarskega opusa, pastele, tudi slike, pri katerih se med drugim nakazuje tudi njegova palimpsestna obdelava slik, namreč z značilno risbo, čez katero je nanesena slika z akrilnimi barvami. Tu so tudi nekateri osnutki oziroma skice za gledališke kostume, skice za lutke ...

Iz pritličja nas pot ponese v najvišjo sobo galerije, kjer so predstavljeni plakati, ki jih je Kržišnik oblikoval za različna gledališča, pa tudi recimo za film Christophoros režiserja Andreja Mlakarja, rojaka iz Žirov. »Za oblikovanje plakata se je izšolal na Poljskem, z njim pa je že v začetku sedemdesetih let postal prepoznaven po značilnih oblikovnih poudarkih, pa tudi barvnih kombinacijah, ki hitro pritegnejo gledalca,« pojasnjuje kustosinja.

Ne po robu, čezenj

Morda bi lahko rekli, da je osrednji del razstave na ogled v prvem, tudi prostorsko najbolj razvejanem nadstropju. Tu se srečamo tako z umetnikovimi popotniškimi risbami kot deli iz njegovega grafičnega opusa ter ustvarjanja na področju keramike, bogat pa je tudi njegov knjižni oblikovalski opus.

Pozornost pritegnejo štiri likovno-literarne kompozicije Prešernovega cikla Sonetje nesreče, ki jih je ustvaril leta 1980. »Na seriji serigrafij vidimo silhueto Prešernove podobe, ki jo je Kržišnik povzel po Goldensteinovem portretu. Sočasno je pripravil še bibliofilsko izdajo v večjem formatu in črno-beli različici, tu pa je tudi zgibanka žepnega formata z njegovimi soneti. Na ogled so še miniaturne knjižice sonetov, ki so izšle v osmih različnih jezikih,« pojasnjuje Breda Ilich Klančnik in poudarja, da si je različne variacije in velikosti privoščil tudi pri drugih ilustracijah.

Izstopajoče so njegove knjižne ilustracije in oblikovanja tako za otroke kot odrasle. Izvirno je oblikovanje zgodbe Srčevec Svetlane Makarovič, ko se knjižica počasi razgrinja, da pridemo do osnovne podobe. Znana je mapa sedmih izvirnih grafik Zlata ptica (1971), ki velja za prvo bibliofilsko zasnovano grafično mapa v sitotisku pri nas.

Oblikoval je pesniško zbirko Borisa A. Novaka in tudi rojaka Franca Kopača, pri čemer je v knjigo na posamezne strani nalepil barvne sitotiske. »Svojo inovativnost na področju knjige je Tomaž, ki sem ga na srečo tudi osebno poznala, kar lepo izživel.« Ob razmišljanju, da je preizkušal meje oblikovanja in pri tem hodil po robu, pa sogovornica poudari: »Raje je skočil čez rob, če je le imel možnost za to.« Predstavljeni so tudi nekateri celostni oblikovalski pristopi in sodelovanja za arhitekti. Njegove likovne sledi najdemo v gradu nad Laškim, v eni tamkajšnjih pivnic in še kje. S keramiko in gravurami je dal pečat marsikateremu prostoru. Potem ko se je preselil nazaj v rodne Žiri, je z različnimi intervencijami plemenitil tudi unikaten vrt svoje tašče Jute Krulc. Večina tudi ne ve, da je znak žirovske tovarne Alpina delo Tomaža Kržišnika.

Risarske zgodbe s poti

V manjši sobi si ogledamo Kržišnikovo raziskovanje na področju keramike, od stenskih postavitev do skulptur, na ogled pa je tudi nekaj unikatnih pečnic.

V vmesnem prehodu in predvsem v tradicionalno intimno osvetljeni sobi so na ogled risarski motivi z njegovih potovanj. »Ni ga bilo kraja, da ga ne bi zapustil s polno skicirko risb in idej, ki jih je kasneje pogosto prenašal tudi v grafiko. V vsaki risbi združuje polno vtisov, ki se prepletajo drug čez drugega. Tudi tu je uporabljal svoje inovativne tehnike z risbami v dveh plasteh,« pojasnjuje kustosinja, ki dodaja, da gre za pregled Kržišnikovega ustvarjanja od zgodnjih sedemdesetih let do prvih let novega tisočletja. Kot pove, gre za to, da je na razstavi predstavljen tako širok opus, velika zahvala umetnikovi ženi Maji Kržišnik, ki skrbno hrani dela z različnih področij moževega ustvarjanja.

Na ogled so tudi posnetki pogovorov s Tomažem Kržišnikom, ki so jih za čas razstave odstopili iz arhiva RTV Slovenija. »Tako lahko obudimo spomin na Tomaža tudi v njegovi podobi in besedi,« pove Breda Ilich Klančnik in dodaja: »Tomaž se je vsem različnim umetniškim področjem znal prepustiti z vsem žarom, pa naj gre za oblikovanje knjige, delo s keramiko ali pa risanje in slikanje.« To se na razstavi še kako vidi.