Ko otrok zboli za rakom (1)

Včeraj, 15. februarja, je bil mednarodni dan boja proti otroškemu raku. Rak pri otrocih je redka bolezen. Kot je zapisano na spletni strani Inštituta Zlata pentljica, v Sloveniji na leto za rakom zboli med sedemdeset in osemdeset otrok in število se počasi zvišuje. Osnovni namen Inštituta Zlata pentljica, otroci z rakom, je, da otroci in mladostniki, ki so v otroštvu zboleli za rakom, ozaveščajo vrstnike in širšo javnost o svoji bolezni, se družijo in si med seboj pomagajo. Eden takšnih je tudi Luka Omerzu iz Škofje Loke. V njegovo družino je otroški rak zarezal leta 2020. Z mamo Danielo Stojanović Omerzu sta za naš časopis opisala to težko preizkušnjo.

»Vse se je začelo v času covida-19 in zaprtja države leta 2020. Takrat sem pri Luku opazila mehko bulico pod levim ušesom, ki se je ob pritisku premikala. Ni ga bolela in prav tako ga ni motila pri grizenju,« se začetkov spominja Daniela Stojanović Omerzu. Ni čakala. Luka je najprej peljala k zobozdravnici, nato je sledila pot do diagnoze. »Ker so se otroci šolali od doma, sem s težavo prišla do šolske zobozdravnice, ki je ovrgla sum na izraščanje modrostnega zoba. Po posvetu s pediatrinjo je bil napoten na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo (ORL) v Ljubljani, kjer so s punkcijami želeli ugotoviti, kaj se dogaja. Končno diagnozo so postavili v juliju po preiskavi z magnetno resonanco v Novem mestu. Osteosarkom, diagnoza, ki je bila šele z vsemi preiskovalnimi metodami opredeljena kot Ewingov sarkom.«

Gre za zelo redko obliko raka pri otrocih. »Ewingov sarkom je oblika zelo malignega kostnega tumorja in je zelo redka. Napada ploščate kosti (medenico, rebra, vretenca) ali mehka tkiva ter kalcinira. Pri Luku je izhajal iz leve spodnje čeljustnice v prostor pod ušesno žlezo. Spomnim se besed onkologinje ob prvem posvetu, ko je omenila, da se letno v Sloveniji v povprečju zdravita dva otroka. Meni je bilo takrat tudi to ogromno, preveč. Med zdravljenjem smo spoznali dve družini, v katerih sta otroka zbolela za isto obliko sarkoma – žal obe iz naše bližnje okolice. En otrok je zaključil zdravljenje konec leta 2019, drugi pa je kemoterapijo začel mesec dni pred nami,« je opisala.

Kako diagnozo sporočiti otroku, ki je ravno dopolnil 12 let? »Med preiskavami do končne diagnoze smo se z Lukom odkrito pogovarjali, mu vse poskušali pojasniti po svojih besedah in mu olajšati negotovost, strah. Seveda je bila diagnoza za vse šok, a takrat razmišljaš samo o tem, da bo vse v redu in da bomo skupaj prebrodili tudi to. Otroku takšnih novic ne moreš predstaviti z jokom, strahom, besom in žalostjo, čeprav občutiš vsa ta čustva. Poleg Luka imava z možem še dva mlajša otroka in tudi njima je bilo treba vse predstaviti tako, da bi vsaj malo razumela. Težko je prvošolcu povedati, da bo njegov brat veliko v bolnišnici, da bo ostal brez las, da bo imel operacijo, da bo mami veliko z njim tam, in ne doma ...« je opisala Daniela Stojanović Omerzu.

Življenje družine se je v trenutku obrnilo na glavo. Sledilo je zahtevno zdravljenje. (Se nadaljuje)