Novosti pri sončnih elektrarnah

Zaradi izteka letnega sistema neto meritev, t. i. net meteringa, pri sončnih elektrarnah so tudi na Elektru Gorenjska zaznali velik porast vlog za priključitev. Preverili smo, kakšne spremembe se pri sončnih elektrarnah obetajo letos.

Kranj – Število samooskrbnih sončnih elektrarn se je v zadnjih letih hitro povečevalo. Zanimanje za priključitev pa je bilo še posebno veliko v zadnjih mesecih lanskega leta, ko so interesenti hiteli z oddajanjem vlog za priključitev, da bi še ujeli veljavnost t. i. net meteringa.

Da se način neto meritev izteka, se je poznalo tudi pri prispelih vlogah pred koncem leta. Kot so nam sporočili z Elektra Gorenjska, so v celotnem lanskem letu prejeli kar 4203 vloge za priključitev, od tega v zadnjih treh mesecih 2561, decembra pa 1349 oziroma tretjino vseh. Povsem drugačna je slika v začetku leta. Kot pravijo na Elektru Gorenjska, je število vlog v primerjavi z lanskim decembrom do 24. januarja upadlo za 99 odstotkov.

Kakšne so spremembe

Kaj se torej z letošnjim letom spreminja? Za lastnike samooskrbnih sončnih elektrarn in tiste, ki so vlogo pravočasno oddali do konca leta, elektrarno pa bodo zgradili najkasneje do konca letošnjega leta, bo še vedno veljal sistem net meteringa oziroma neto meritev.

Gre za sistem obračuna električne energije, ki meri porabljeno elektriko iz omrežja in proizvedeno količino energije iz sončne elektrarne. Po dozdajšnjem sistemu net meteringa se proizvedena in porabljena energija obračunata na letni ravni. V primeru, da gospodinjstvo proizvede več električne energije, kot jo porabi, presežek odda v omrežje. V nasprotnem primeru, ko poraba presega lastno proizvodnjo, pa distributer zaračuna električno energijo in omrežnino le za presežek.

Po novem pa mora biti v skladu z evropsko direktivo in novo uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije zaračunavanje omrežnine nediskriminatorno, kar pomeni, da bo moral uporabnik plačati omrežnino za vso elektriko, ki jo prevzame iz distribucijskega omrežja, ne glede na to, koliko jo bo iz lastne naprave vrnil v omrežje. Trajanje obračunskega obdobja in način obračuna dobavljene elektrike bosta določena s pogodbo o samooskrbi in v domeni dobavitelja električne energije.

Kot pojasnjujejo na Agenciji za energijo, je med pomembnimi razlikami ta, da se bo uporabnik bolj prosto dogovarjal z dobaviteljem glede viškov, ki se pojavijo po koncu obračunskega obdobja. Pri obračunu omrežnine pa bo končni odjemalec s samooskrbo, ne glede na dogovore o ugotovljenih količinah prevzema električne energije iz omrežja, dolžan plačevati omrežnino, ki je neizključujoča in odraža stroške in koristi samooskrbe, prav tako pa tudi druge javne dajatve, ki se obračunavajo na količino električne energije, prevzeto iz javnega omrežja.

Za vse končne odjemalce bo sicer s 1. julijem prišlo do spremembe načina obračuna omrežnine, o čemer smo že podrobneje pisali, ki pa bo pri končnih odjemalcih s samooskrbo po načinu net meteringa vplivala zgolj na način obračuna pri postavki za moč. Omrežnine za prevzete količine električne energije ti končni odjemalci namreč ne plačujejo.

Kaj pravi konkretni primer

Na Agenciji za energijo so na spletni strani uro.si pripravili tudi nekaj konkretnih izračunov. Vzemimo primer štiričlanskega gospodinjstva s sončno elektrarno, ki poleg običajnih električnih naprav za ogrevanje uporablja toplotno črpalko in praviloma čez noč polni električno vozilo in je vključeno v sistem net meteringa.

Njegova letna poraba znaša 9000 kWh. Dosedanja obračunska moč je 10 kW, dogovorjena obračunska moč po novi metodologiji pa je določena v ČB 1 (časovni blok 1) 6,1 kW, ČB 2 6,4 kW, ČB 3 6,6 kW, ČB 4 in ČB 5 pa 7 kW. Letni znesek omrežnine za takšnega gospodinjskega odjemalca je lani znašal 92,9 evra, saj se je takšnemu odjemalcu obračunala le omrežnina za moč. V primeru uporabe nove metodologije za celo leto pa bo letni znesek omrežnine znašal 173,40 evra. Razlike na letni ravni je torej za dobrih 80 evrov.

Odjemalci, ki imajo hranilnik električne energije, pa si bodo lahko po novem modelu obračunavanja omrežnine stroške omrežnine znižali tako, da bodo prilagodili dogovorjeno obračunsko moč znižanim koničnim obremenitvam, kar bo omogočila ustrezna uporaba hranilnika oziroma z zniževanjem dogovorjene moči v tistih časovnih blokih, ki so v posamezni sezoni najdražji.

Na agenciji navajajo primer gospodinjstva, ki le s prilagajanjem odjema (denimo premik porabe energije za polnjenje električnega avtomobila iz najdražjega v najcenejši časovni blok) brez hranilnika energije lahko zniža letni strošek omrežnine s 304 na 241 evrov. »Če bi ta odjemalec imel hranilnik energije, bi svoj letni znesek omrežnine prav gotovo lahko še znižal,« pravijo na agenciji.

Kmalu nove subvencije

Prihodnji mesec se obetajo tudi nove subvencije projektov samooskrbnih sončnih elektrarn za fizične osebe, ki bodo priklopljene na način letnega obračuna oziroma net meteringa, torej tudi tiste, ki so vloge za priključitev oddali do konca minulega leta in bodo napravo zgradili letos. Kot so sicer sporočili iz Borzenovega podpornega centra, bodo podrobnosti o pogojih, razpoložljivih sredstvih in drugih zahtevah znani po objavi v Uradnem listu. Oddaja vlog bo potekala s pomočjo spletne aplikacije, ki bo dostopna na Borzenovih spletnih straneh.

Gre za podporni mehanizem, ki ga je doslej izvajal Eko sklad. Zadnji tovrsten poziv Eko sklada (gre za Javni poziv 104SUB-SO22 za nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo in za naprave za samooskrbo z električno energijo z baterijskim hranilnikom električne energije) je bil zaprt 24. novembra lani. Kot sporočajo iz Borzena, bodo vse vloge, ki so bile posredovane pravočasno, obravnaval Eko sklad in do teh vlog Borzen, ki odslej prevzema te spodbude, nima dostopa.