Vse manj dramskih klasik

Izbor uprizoritev na letošnjem, 54. Tednu slovenske drame je oblikovala selektorica Alja Predan. Mladi jasno sporočajo: spoštujemo preteklost, črpamo iz zgodovine in hočemo prihodnost.

Kranj – Dobra dva meseca pred letošnjim osrednjim festivalom uprizoritev, nastalih po slovenskih dramskih besedilih, ki ga organizira Prešernovo gledališče, sta direktor Jure Novak in pomočnik direktorja Rok Bozovičar predstavila program 54. Tedna slovenske drame. Izbor uprizoritev je zasnovala dramaturginja in teatrologinja Alja Predan. Lani si je ogledala 66 uprizoritev (33 so jih v festivalsko presojo prijavili producenti, prav toliko pa si jih je ogledala še sama), ki so bile premierno uprizorjene leta 2023 v produkciji tako institucionalnih gledaliških hiš kot nevladnih produkcijskih organizacij v Sloveniji in pet tudi v tujini.

V nagovoru k selekciji je Alja Predan zapisala, da slovenska dramatika v klasičnem pomenu besede neizpodbitno izginja z naših odrov, saj med uprizoritvami vedno bolj prednjačijo avtorski projekti, priredbe, dramatizacije, kompilacije in različni drugi skupinski izidi snovalnega gledališča, klasičnih slovenskih dram je na festivalu zadnjih nekaj let le še za vzorec. »Manj kot četrtina uprizoritev je nastala po dramskih predlogah, druge na drugačne načine.« Pri tem poudarja, da v letu 2023 denimo slovenska in tuja gledališča niso uprizorila niti enega Cankarja.

Ni Cankarja, so Antigone

Kot ugotavlja selektorica, pa je bilo lansko gledališko leto leto Antigone. Ogledala si je kar štiri: dve Smoletovi, Sofoklejevo/Žižkovo in tematski performans/esej na temo. »Zakaj nas je prav v letu 2023 zanimalo imanentno vprašanje izbire med zvestobo polisu ali etosu, ne vem. Drznem si idealistično špekulirati, da gledališča problematizirajo večne dileme in protislovja ter jih umeščajo v širši družbeni kontekst, danes zaznamovan z vseprisotnimi vojnami in vsakovrstnimi drugimi okrutnostmi.«

Alja Predan poudarja še eno pomembno tematsko os letošnjega izbora: »To je pogled v čas druge svetovne vojne, pogled v čas upora proti okupatorjem, čas usodnih odločitev, ko je bilo treba zavzeti stališče, v čas, ki je zaznamoval vse generacije odsihmal do danes. In pogled mladih na ta čas je poglobljen, analitičen, natančen, pretehtan, neizprosen. In z jasnim sporočilom: mladi spoštujemo preteklost, črpamo iz zgodovine in hočemo prihodnost. Kar tri od tekmovalnih uprizoritev se neposredno ukvarjajo s to temo, posredno pa pravzaprav vseh sedem.«

V tekmovalnem programu bomo tako videli naslednje uprizoritve: Dominik Smole: Antigona, režiser Luka Marcen, SNG Nova Gorica; Milan Marković Ramšak: Deževen dan v Gurlitschu, režiser Sebastijan Horvat, Prešernovo gledališče Kranj in Mestno gledališče Ptuj; Po trilogiji Ivana Mraka Stari Rimljan, Sinovi starega Rimljana, Razsulo Rimljanovine in po drugih Mrakovih besedilih: Mrakijada, režiserka Nina Rajić Kranjac, SNG Drama Ljubljana; Jernej Lorenci, Dino Pešut in avtorska ekipa: Pohorski bataljon, režiser Jernej Lorenci, Mestno gledališče ljubljansko in Mestno gledališče Ptuj; Tjaša Črnigoj, Lina Akif, Sendi Bakotić, Nika Rozman, Vanda Velagić, Tijana Todorović, Barbara Kapelj, Tea Vidmar, Lene Lekše: Spolna vzgoja II (1–5), režiserka Tjaša Črnigoj, Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana, Mesto žensk; Vinko Möderndorfer: Druga preteklost, avtorja dramatizacije Tatjana Doma in Luka Marcen, režiser Luka Marcen, Slovensko ljudsko gledališče Celje; avtorski projekt po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha: Juriš, režiserka Živa Bizovičar, Slovensko ljudsko gledališče Celje.

»Predstave v tekmovalnem programu so torej v uprizoritvenem in vsebinskem smislu tiste, ki skozi najbolj domišljen in sodoben gledališki izraz govorijo o bistvenih družbenih rečeh našega časa. Njihova izpovedna, estetska in idejna dimenzija neizpodbitno priča o izjemni zrelosti najmlajše in zgodnje srednje generacije avtoric in avtorjev, režiserk in režiserjev, ki je z velikim zamahom prevzela 'vajeti' tradicionalno izvrstnega slovenskega gledališča.«

V spremljevalni program je selektorica izbrala pet uprizoritev: Vladimir Bartol, Simona Hamer: Nekaj v zraku (Al Araf), režiserka Anđelka Nikolić, Slovensko stalno gledališče Trst; Nina Kuclar Stiković: Deklici, režiser Bor Ravbar, Gledališče Glej; Draga Potočnjak: Noli me tangere, Slovensko mladinsko gledališče, Maska Ljubljana, Moment Maribor; Uroš Kaurin, Vito Weis (avtorski projekt): Heroj 4.0 – Business as usual, Moment Maribor, Gledališče Glej; Jure Karas: Realisti, režiserka Alenka Hain, Teater Rampa (Celovec). Tu je pa so še tri uprizoritve v programu za mlade: po motivih zbirke Janeza Trdine: Bajke in povesti o Gorjancih, režiserka Maruša Kink, Slovensko stalno gledališče Trst, Zavod Margareta Schwarzwald, Mestno gledališče Ptuj, Cankarjev dom; Darka Erdelji, Vesna Vončina (avtorski projekt): Alma, režiserka Darka Erdelji, Lutkovno gledališče Maribor; Jaka Smerkolj Simoneti: Pesem ptic v drevesnih krošnjah, režiser Ivan Loboda, AGRFT in Prešernovo gledališče Kranj.

Strokovno žirijo za podelitev Šeligove nagrade za najboljšo predstavo, igralskih nagrad in nagrade za poseben dosežek 54. TSD bodo tokrat sestavljali Pia Brezavšček, Karpo Godina in Mirna Rustemović.

Bogat strokovni program

Na festivalu pripravljajo še bogat dodatni program. »Tudi letošnjo edicijo festivala bomo tesno prepletli s stanovskimi organizacijami, pri čemer stremimo k mednarodni razširitvi sodelovanj in okrepitvi izobraževalnih ter razvojnih aktivnosti za vzpostavljajoče se ustvarjalke in ustvarjalce. Tako načrtujemo izvedbo kar treh delavnic: prevajalsko in kritiško delavnico ter delavnico dramskega pisanja,« napoveduje pomočnik direktorja Rok Bozovičar. V prihodnjih dneh bodo objavili razpis za mednarodno nagrado za dramsko besedilo, ki festival povezuje z italijanskim odsekom reškega gledališča Ivana pl. Zajca z Reke, organizacijo UniT iz Gradca ter Hangar Teatrom iz Trsta. Dneva nominirancev bosta v Ljubljani – na Slovenskem gledališkem inštitutu ter Akademiji za gledališče radio, film in televizijo, v Kranju pa bodo bralno uprizorili drame študentov. V kinodvorani bo projekcija študentske TV-drame Ljudožerci po dramskem besedilu Gregorja Strniše z Gojmirjem Lešnjakom - Gojcem v glavni vlogi.

Strokovna žirija za podelitev nagrade Slavka Gruma 2024 ter nagrade za mladega dramatika 2024, ki jo sestavljajo Rok Andres, Jakob Ribič in Miriam Kičiňová, je že začela opravljati svoje delo. Na natečaj za najboljše novo slovensko dramsko besedilo je prispelo 24 besedil za Grumovo nagrado ter devet besedil, ki se potegujejo za nagrado za mladega dramatika. Februarja bo žirija razglasila nominirance za Grumovo nagrado in za nagrado za mladega dramatika, prejemnika oziroma prejemnici nagrad pa bosta znana na sklepni slovesnosti 54. Tedna slovenske drame.