Vedno znova pozivati k miru

Pri Brdarju v Vinharjih je krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Gorenja vas - Poljane v sodelovanju z organizacijskim komitejem za prireditve Po stezah partizanske Jelovice minulo soboto pripravila spominsko slovesnost ob 82. obletnici poljanske vstaje.

Vinharje – S spominsko slovesnostjo so se tudi letos spomnili dogodkov, ko sta se v Poljanski dolini začeli krepiti zavest in odločenost, da prihaja čas upora zoper okupatorjev nasilni poskus germanizacije in izgon ljudi z njihovih domov. Vstajniki so se zbirali na Brdarjevi kmetiji. »Vsestranska podpora vstajnikom nemški postojanki v Poljanah ni ostala neopažena. Že decembra 1941 so očeta in sina s te kmetije odgnali v begunjske zapore in ju 3. januarja 1942 ustrelili kot talca,« so pojasnili na prireditvi in spomnili na žalostno usodo še nekaterih drugih članov te družine. Kasneje so namreč življenje izgubili še trije sinovi z omenjene kmetije, zbolela in umrla je tudi mama, preživele so le tri hčere, od katerih je ena v taborišču izgubila dva otroka.

Prav je, je poudarila osrednja govornica, članica predsedstva ZZB NOB Slovenije Julijana Žibert, da se vsako leto poklonimo ljudem, ki so dali svoja življenja, da danes živimo svobodno. »S spominskimi srečanji opozarjamo na vrednote, ki jih je naš narod gradil v boju za osvoboditev izpod fašizma in nacizma,« je dejala in dodala, da so z ustanovitvijo Osvobodilne fronte (OF) v odločilnem zgodovinskem trenutku ljudje dobili politično moč, ki je prerasla v množično gibanje, vsesplošni ljudski odpor proti nacifašističnim silam, ki so nas hotele uničiti kot narod. »V mednarodno zgodovino so se vpisali kot narodnoosvobodilna vojska, ki so jo zavezniške države sprejele in jo spoštujejo še danes. Bili so na pravi strani zgodovine v boju proti nacizmu in fašizmu.« Opozorila je še, da bi bile brez tega meje naše države danes verjetno drugje, saj nam »nikoli niso bile podarjene«.

Spomnila je, da se je na območju Poljanske doline že med 22. in 26. decembrom 1941 za odhod v partizane odločilo 307 posameznikov, že prej se jih je 37 vključilo v OF. Vstaje decembra 1941 v Poljanski dolini se je tako udeležilo 344 domačinov iz 51 krajev s tega območja, ki so se vključili v Cankarjev bataljon ter Poljansko in Selško četo. »Zgodovinarji poljansko vstajo štejejo za pomemben zgodovinski dejavnik, ki je prispeval k osvoboditvi Slovenije izpod okupatorja,« je poudarila Julijana Žibert in dodala, da je treba vedno znova ponavljati resnice o teh dogodkih, saj po njenih besedah nekateri še danes nočejo razumeti, da je bil partizanski boj boj za osvoboditev izpod okupatorja in boljše življenje vseh. »Nekateri želijo prevrednotiti zgodovino NOB in nenehno govorijo o imaginarni spravi – ne zadovoljijo se s pomiritvijo med ljudmi, ki je bila že davno dosežena, zahtevajo več: rehabilitacijo domobranstva in kolaboracije ter njuno izenačitev z NOB.« Kot je opozorila, tako na območju Poljanske doline ne mine teden, da ne bi bil poškodovan kakšen partizanski spomenik ali znamenje. »Vse to kaže na znamenja oživljanja fašizma in nacizma – zato je treba vedno znova pozivati k miru, strpnosti, pravičnosti in sožitju med ljudmi.« Želi si, da bi ob dogodkih, ki smo jim priča po svetu, tudi državni vrh bolj odločno zastavil besedo za mir, saj jim to nalaga tudi naše članstvo v varnostnem svetu Združenih narodov.