Nekaj drugega, a tako zelo tukaj

In zdaj nekaj popolnoma drugačnega 16 je naslov aktualne razstave v Galeriji Ivana Groharja, na kateri Nika Oblak in Primož Novak predstavljata pet projektov, ki se osredotočajo na kontroverzne vidike sodobnega življenja in družbene odnose.

Podoba na plakatu ob vhodu nas najprej povede v drugi galerijski prostor. Na nekaj fotografijah in videih si ogledujemo nekoliko nenavadne posnetke oziroma situacije, v katerih sodelujeta dva akterja, ona in on, Nika Oblak in Primož Novak, partnerja v življenju in umetniškem ustvarjanju, kot tandem namreč na področju sodobne umetnosti delujeta od leta 2003. Videno situacijo ob strani dopolnjujejo table z napisi, ki v angleškem jeziku (umetnika delujeta tako doma kot v tujini) ponujajo dodatno razlago. Na primer: za ta video sva gledala televizijo 47 ur in 16 sekund, za ta video sva se 56 ur spuščala po toboganu, za to fotografijo sva ploskala 58 ur in 9 minut, za to fotografijo sva v eni minuti raztreščila 44 lubenic, za to fotografijo sva na monociklu v 51 dneh 23 urah in 25 minutah prevozila 6237,96 kilometrov … Tu zapisano sicer daje občutek nekakšne statistike, ki ji ob površnem branju morda verjamemo, v ponovnem razmisleku pred videnim v galeriji pa si vendarle rečemo: »What the fuck?« (Kaj za vraga?)

Gre za izbor – ta je bil zaradi velikosti galerije nujen – iz serije 13 videov in 43 fotografij, ki sestavljajo projekt Naredila sva to in ono in je nastajal v letih od 2005 do 2007. Gre za humorno interpretacijo doseganja Guinnessovih rekordov, ki temeljijo na neobičajnih, skoraj absurdnih idejah. »Danes smo ob množici različnih digitalnih medijev in vsebin vsakodnevno na preizkusu, kaj je lažna novica in kaj ne. Tokrat sva uporabila podatke iz Guinnessove knjige rekordov, dela pa so nastala v času, ko se je pri nas porajal turbokapitalizem, tako v družbi kot umetnosti. Umetniki pogosto iščejo svojih pet minut slave z nekimi ekscesi, da bi tako postali znani,« o obči obsedenosti ljudi z uspehom in slavo v sodobni družbi razmišlja Primož Novak.

»Njuni projekti se osredotočajo na kontroverzne vidike sodobnega življenja (pasti potrošništva, nevarnosti nekritične rabe tehnologij, ambivalenca med realnostjo in fikcijo, represivne strukture dela in politike) in družbene odnose,« poudarja kustos Loškega muzeja Boštjan Soklič; in: »Razstava je ilustracija sodobnosti, v kateri sta resničnost in svet medijev v tesnem prepletu, humanistični principi pa so (žal) podrejeni ekonomskim.«

V tem prostoru nas preseneti še video Krik iz leta 2015, ki ga avtorja povezujeta z istoimensko podobo slikarja Edvarda Muncha. Protagonistka je sprva umirjena, potem pa izkriči svojo stisko, bolečino in s krikom razbije ekran. »Delo je vsebinsko zgoščeno, simbolično močno, ekspresivno, pretresljivo in pomenljivo,« poudarja Soklič in dodaja, da gre za radikalen simbol človeške tesnobe.

V videoinstalaciji Neskončnost so okrog stebra razporejeni ekrani, skozi katere lik (digitalno) predstavlja motiv teka. Ta poteka iz ekrana v ekran in dobimo občutek nenehnega ponavljanja v neskončnost.

Vrnimo se v prvi galerijski prostor. Osrednjo steno zavzema kinetična videoinstalacija Od kod prihajamo? Kdo smo? Kam gremo? iz leta 2019. Pred nami je LCD-zaslon, prilagojen gibanju moškega performerja, ki se nenehno premika, a dejansko nikamor ne pride.

Umetniški tandem Oblak – Novak v svojo ustvarjalno prakso vključuje fotografijo, video, pri čemer uporablja performans, ukvarja pa se tudi s kinetičnimi instalacijami. »Naslov razstave In zdaj nekaj popolnoma drugačnega 16 pravzaprav govori o nečem, kar imamo vsak dan pred očmi,« še pove Nika Oblak. Kustosa razstave, ki bo na ogled do 12. novembra, sta Saša Nabergoj in Boštjan Soklič.