Najzahtevnejša bohinjska gora

Škednjovec (2309 m n. m.) in Ogradi (2087 m n. m.) – Izjemno lep vrh, a njegovi lepoti primerna je tudi tehnična zahtevnost. Ni naključje, da ga je legendarni Tine Mihelič označil za najzahtevnejšo fuž'narsko goro. Drzna špica. Gora, ki je ne gre podcenjevati.

Tokrat bomo obiskali tehnično zahteven vrh, ki dominira v neposredni bližini fužinskih planin. Na vrh se bomo povzpeli po vzhodnem grebenu, sestopili pa po zahodnem in tako goro doživeli v njeni celoti. Gremo na Škednjovec.

Zapeljemo se v Bohinj in v Stari Fužini zavijemo ostro levo proti planini Blato. Ko dosežemo cestno zapornico, vzamemo listek, ki nas ob vrnitvi olajša za 20 EUR. Sledi nekaj kilometrov vzdrževane, asfaltirane ceste, ki pelje na Vogar, potem pa zavije desno do planine Blato. S parkirišča nadaljujemo proti Blatu in takoj za zapornico zavijemo desno na stezico, ki poteka po kamniti polici. Pot do Krstenice ni označena. Sledimo stezici do kolovoza, ga prečimo in na drugi strani nadaljujemo po stezici skozi gozd. Pot je sem in tja težje prehodna zaradi podrtega drevja. Lovska steza se strmo dviga skozi gozd. Po 60 minutah strmega vzpona skozi gozd bomo prišli do lične lovske koče, ki stoji skoraj na skalnem robu. Od lovske koče nadaljujemo kar po poti naprej. Nad seboj bomo zagledali strehe prvih stanov na Krstenici. Če pogledamo proti zahodu, so pred nami Ogradi, nad Krstenico se dviga Krsteniški Stog. S Krstenice nadaljujemo po dolini med Ogradi, ki so na naši levi strani, in Krsteniškim Stogom na desni. Hodimo po nemarkirani stezi. Pred seboj v daljavi zagledamo Jezerski Stog, levo od njega pa dve špici, Adama in Evo, na koncu doline pa našo špico, Škednjovec. Pot nas pripelje na opuščeno planino Jezerce, 1815 m n. m. Pri koritu zavijemo desno in v nekaj korakih zagledamo možice, ki nas vodijo levo navzgor, pod Prevalskim Stogom, vse do vrha Mišeljskega prevala. Na prevalu, ko zagledamo Vernar in Tosc na drugi strani, zavijemo na levo pobočje in sledimo redkim možicem čez tipičen kraški svet, poln škrapelj in žlebičev. Celoten greben vidimo ves čas pred seboj. Kopasti predvrh obidemo po desni strani, kjer nam možici kažejo najlažje prehode med jamami in brezni. Ko dosežemo travnato področje, se nam pokaže drugi predvrh, ki se ga ravno tako lotimo po desni. Dosežemo prvo tehnično zahtevnejše mesto: približno 10-metrsko gladko ploščo, posuto z drobirjem, ki jo prečimo. V mokrem bi bil zdrs lahko usoden. Dosežemo širše skalnato področje, nad katerim zagledamo 60 metrov dolg kamin, ki ga premagamo malce po levi in desni strani, na vrhu pa tudi po sredi njega. Če se držimo možičkov, nas čaka plezanje II. težavnostne stopnje, sicer je lahko zelo hitro še zahtevnejše. Na vrhu kamina je ožje travnato sedelce. Od tod dalje le še sledimo grebenu, ki je ponekod bolj, ponekod manj strm. Previdnost mora biti velika, saj je krušljivo in izpostavljeno. Prostoren vrh nas nagradi: Stogovi, Ogradi, Debeli vrh, Vrh Hribaric, Kanjavec, Triglav, Mišelj vrh, Vernar, Tosc itd. Sestopimo po izredno izpostavljenem in krušljivem grebenu do sedla med Škednjovcem in Vrhom Hribaric. Nadaljujemo s sestopom po meliščih, tik pod steno Škednjovca, ki nas pripeljejo na markirano pot. Zavijemo desno proti Lazoviškemu prevalu. Gremo čez preval in malce pod njim, pri oznaki za Vodnikov dom oz. smer proti Mišeljskemu prevalu zavijemo levo na neoznačeno stezico, ki nas čez greben in skozi grapo pripelje na vrh Ogradov. Pot nima niti možičkov, je pa lahko sledljiva. Z vrha sestopimo do planine V Lazu, od tam pa direktno navzdol do planine Blato, kjer nas čaka jekleni konjiček.

Nadmorska višina: 2309 m
Višinska razlika: maks. 1500 m
Trajanje: 9 ur
Zahtevnost: 5 / 5