Razglednik za dušo

Monte Plananizza (1554 m n. m.) – Nima visoke nadmorske višine, a ima precejšnjo višinsko razliko. Udobne, mehke stezice, ki pripeljejo na vrh, nagradijo z edinstvenim razgledom. Karnijska Planica.

Vsakič znova, ko se vozim proti Tolmeču, mi pogled uhaja na strme pečine in globoke grape nad vasjo Kluže. Vedno sem se spraševala, kje tukaj gor vodi pot. Včasih malce traja, a vsaka pot slej ko prej pride na vrsto. Tokratna udobna stezica, mehka, posuta z listjem in borovimi iglicami, nas bo pripeljala na vrh Monte Plananizze, ki bi ji po naše rekli kar Planica.

Zapeljemo se skozi Trbiž, mimo Tablje, do Kluž (Chiusaforte). Zapeljemo v vas in na primernem mestu parkiramo. Najbolje nekje ob cerkvi. Nadaljujemo skozi vas, ko na stari hiši zagledamo smerno tablo za pot št. 425. Začetek poti nas pripelje do kolesarske poti Trbiž–Videm, ki jo prečimo in nadaljujemo prečno nad stezo. Pot se zlagoma vzpenja in po približno 30 minutah smo na razpotju. Bodimo pozorni. Zavijemo desno na pot št. 426. Zmerno strmi poti sledimo skozi gozd. Dosežemo kapelico sv. Antona Padovanskega, malce višje pa planino Stavoli Ceresarie. Udobna steza nas vodi skozi borov gozdiček in hitro smo na planini Stavoli Patok. Malce višje dosežemo škrbino Forcella Patok, kjer zavijemo levo. Prečimo pobočje, pot se rahlo vzpenja. Naš vrh je nad nami. Slikovita in razgledna je tale pot. Potrebne je nekaj pazljivosti, saj potka vodi po ozkih poličkah. Trenutno je na enem mestu poškodovana, a je prehod narejen dva koraka višje, le veje grmovja je treba malce podržati. Še vedno smo na poti št. 426, ki izrazito zavije v desno, a kmalu nas smerokaz še enkrat usmeri desno proti Monte Plananizzi. Pot najprej poteka proti levi, nato proti desni. Sledi pas ruševja, a je pot odlično izsekana in izžagana. Vzpon je precej strm. Tik preden dosežemo vrh, zagledamo navlako sodobnega časa in navlako človeka, ki ga bo lasten napredek ugonobil. Antene, repetitor; da, sodobnost. Vrh sicer označuje tudi skromen, majčken lesen križ. Gora ni ravno obljudena, a tisti, ki pridemo sem gor, imamo radi čudovite razglede, mir in tišino. Vrh je čudovit razglednik. Pred nami se razprostre trojček Montusel, ki smo ga že obiskali, Cozzarel in Zuc dal Bor. Ko pogledamo proti zahodu, se spogledamo z Monte Pisimonijem in Monte Crostisem, na drugi strani doline je greben Muzcev, z izrazitima Javorjem in Lopičem. Pogled na vzhod pa ustvari skalna pregrada v obliki Strme peči in Montaža. Malce bolj desno je Žrd in dobro vidna je pot Visoke Rosojanske poti.

Z vrha sestopimo nazaj do markirane poti 426, zavijemo levo v smeri prihoda, a nas kmalu majhna tablica usmeri na neoznačeno stezo, ki pelje mimo Cole Naurazis in Monte Belepeit do planine Stavoli Polizza. Steza je dokaj dobro sledljiva. V pomoč so nam tudi rdeče pike. Če bomo dosegli manjšo planino, kjer je hiška in čudovit razgled na Monte Pisimoni, smo že malce predaleč. Pojdimo nazaj in na drevesu bomo zagledali puščico, ki nas usmeri strmo desno navzdol. Steza se strmo spušča, nad nami se pokaže prepadnost Monte Belepeita. Precej hitro dosežemo markirano pot 425, ki ji potem sledimo mimo planine Stavoli Planizza vse do izhodišča v Klužah. Prečna, izjemno razgledna pot na Kluže, Monte Jamo in Reklansko dolino, nas pelje mimo številnih potočkov, slapov in tolmunčkov, ki so prava paša za oči. V teh vročih dneh so tolmunčki pravi balzam za razgrete noge in tudi za grlo, saj še kako prija popiti kakšen požirek osvežilne vode, ki poteši žejo.

Nadmorska višina: 1554 m
Višinska razlika: 1300 m
Trajanje: 7 ur
Zahtevnost: 3 / 5