Juti Krulc odkrili spomenik

V okviru Jutinega dneva – dneva odprtih vrat Vrta Kržišnik, ki ga pripravljajo v spomin na krajinsko arhitektko Juto Krulc, so tam odkrili tudi njen kip, ki ga je izdelal akademski kipar Bojan Mavsar.

Žiri – Vrt Kržišnik, ki ga je Juta Krulc zasnovala leta 1974 ter ga ob pomoči hčerke Maje, njenega moža Tomaža Kržišnika ter vnuka Tadeja urejala vse do svoje smrti leta 2015, po novem krasi tudi njen kip. Že pred slovesnim odkritjem kipa, ki je delo akademskega kiparja Bojana Mavsarja, so se obiskovalci lahko sprehodili po vrtu in si ob tem na razstavi ogledali izbor botaničnih risb Jute Krulc iz njene skicirke, tri med njimi so ponudili tudi v odkup obiskovalcem.

»Dan odprtih vrat Vrta Kržišnik se je razvil iz druženja ljubiteljev vrta iz Idrije in Žirov, ki smo se večkrat na leto zbrali ob delovnih akcijah na vrtu. Pod budnim očesom moje mame so nam pomagali pleti, saditi in presajati,« je pojasnila Maja Kržišnik in dodala, da zdaj dan odprtih vrat prirejajo v Jutin spomin. Upali so, da bo prav na ta dan zacvetela tudi maslenica, ki jo je vzgojil Branko Novak in poimenoval po Juti Krulc, a so bili kakšen dan prezgodnji. Na Juto Krulc pa bo odslej na vrtu spominjal tudi njen kip, ki ga je oblikoval Bojan Mavsar. A kot je spomnil, se je zgodba začela že pred dvanajstimi leti, ko je na pobudo Tomaža Kržišnika izdelal prvi model iz gline, pripravljen za odlivanje v bron. A zaradi pomislekov, da bi kip postavili še za časa njenega življenja, so to misel za nekaj časa opustili. »Model sem trdno zavil v polivinil, in ko so me letos poklicali, da bi ga zdaj postavili, sem moral začeti na novo, saj se je popolnoma posušil in je ob razvitju polivinila povsem razpadel,« je razložil Mavser, ki se je nato takoj lotil izdelave novega. Kip je iz steklobetona, da bo kljuboval zunanjim vremenskim vplivom. »Kip sem si zamislil v obliki rože, da bi tako odražal njeno dejavnost, a sem kasneje, da se ne bi izgubila njena podoba, vse skupaj malce omilil in se motiv rože pojavlja predvsem kot detajli na obleki.«

Diplomirala pri Ivanu Vurniku

Juta Krulc je bila znana slovenska krajinska arhitektka, ki je sodelovala tudi pri ponovni ureditvi Arboretuma Volčji Potok po drugi svetovni vojni. Kot ena redkih deklet je v tridesetih letih prejšnjega stoletja študirala arhitekturo na Tehniški fakulteti in leta 1937 diplomirala pri profesorju Ivanu Vurniku. »Njena zgodnja ljubezen do risanja pa se je izrazila skozi upodabljanje rastlin, med katerimi je najprej risala planinske rože, kasneje tudi perunike, s katerimi se je veliko ukvarjala, največkrat pa so na njenih risbah kukavice in krvomočnice,« je razložila Maja Kržišnik. Tako je prispevala ilustracije tudi za Fenološki atlas Jugoslavije. Prav prek tega se je seznanila s profesorjem Cirilom Jegličem, ki jo je povabil za asistentko na fakulteti za agronomijo, gozdarstvo in veterinarstvo, je pojasnila Maja Kržišnik. Oblikovala je več javnih parkovnih ureditev, kot recimo ob vili Tartini v Strunjanu, saj po besedah Maje Kržišnik včasih ni bilo veliko naročil za oblikovanje družinskih vrtov. »Sprva so bili naročniki vrtov predvsem lastniki počitniških hiš v Istri, pa vrtov ob hišah v novonastalih naseljih, kot so bile Murgle ali Mostec v Ljubljani, po osamosvojitvi pa je bilo naročnikov vedno več, z vedno večjimi parcelami.« Tudi v Žireh je v zadnjih letih svojega življenja zasnovala veliko vrtov, je še dodala Maja Kržišnik.