Bodo zdravniki v nedeljo nadaljevali stavko

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 31. marec 2023 / 09:48  

Slovenijo zanima plinski terminal na Krku

V torek sta se na Brdu pri Kranju srečala slovenski in hrvaški premier Robert Golob in Andrej Plenković ter se dogovorila za podpis solidarnostnega sporazuma o oskrbi s plinom. Slovenija je ob tem izrazila interes za sodelovanje pri povečanju zmogljivosti plinskega terminala na Krku in plinovodov. Premierja sta spregovorila tudi o Nuklearni elektrarni Krško (Nek), pri kateri imata obe strani interes, da zgradijo drugi blok elektrarne. Po mnenju Goloba je sicer na področju jedrske tehnologije glavna tema to, ali jo bo Evropski uniji uspelo uvrstiti med čiste tehnologije in tudi zagotoviti sredstva za njen razvoj. »Ko bodo te rešitve znane, se bodo tudi vrata za konkreten projekt v Krškem bistveno bolj na široko odprla,« meni Golob. Govorila sta tudi o sodelovanju na gospodarskem področju in migracijah.

V Fidesu vztrajajo pri stavki

V sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides vztrajajo pri nadaljevanju stavke 2. aprila, če plačni steber v zdravstvu in socialnem varstvu ne bo oblikovan do jutri do polnoči, kot predvideva oktobrski stavkovni sporazum. Vlada je sicer v sredo pred nadaljevanjem pogajanj z reprezentativnimi sindikati zdravstva in socialnega varstva predstavila svoj predlog koncepta plačnega stebra, ki ga v sindikatih ocenjujejo za nepopolnega in ne dovolj konkretnega. Tudi Fides je vladi že v torek poslal svoj predlog dogovora o plačnem stebru v zdravstvu in socialnem varstvu, a le za zdravnike, ostale sindikate pa pozval, naj predlog dopolnijo. »Na vladni strani menimo, da je stavka popolnoma nepotrebna, gre tudi za to, ali je zakonita ali ni,« pa pravi minister Danijel Bešič Loredan. Kot je poudaril, se vlada skupaj pogaja z reprezentativnimi sindikati zdravstva in socialnega varstva in da je ključni datum za oblikovanje stebra 30. junij. Vlada je sicer sindikate zdravstva in socialnega varstva prejšnji teden obvestila, da bodo plačni steber oblikovali do 1. junija, in ne do 1. aprila, v zakonodajni postopek pa bi ga vložili do 30. junija.

Slaba dostopnost za invalide

Varuh človekovih pravic Peter Svetina je v torek predsednici republike Nataši Pirc Musar predstavil posebno poročilo o dostopnosti centrov za socialno delo (CSD) za gibalno in senzorno ovirane invalide. Varuh ugotavlja, da imajo le tri četrtine od skupaj 63 enot CSD po državi urejen dostop za gibalno ovirane, 18 enot pa nima primernih sanitarij, so sporočili iz urada predsednice republike. Dostopnost za senzorno ovirane je še bolj skrb vzbujajoča. V času nastajanja poročila namreč nobena enota CSD ni zagotavljala reliefnih napisov in simbolov ter napisov v Braillovi pisavi, enako je s prikazovalniki pisnih informacij, predvajalniki z videoposnetki pomembnih informacij v znakovnem jeziku in s podnapisi. Varuh je v ospredje postavil tudi nekaj neprimernih odzivov iz enot CSD, ki kažejo na ponižujoč odnos do invalidov in varuha. »Ljudje in država si ne smemo dovoliti brezbrižnosti do ranljivih skupin. Pričakujem, da bodo vlada in enote CSD poročilo Varuha človekovih pravic obravnavale zelo resno in čim prej odpravile diskriminatorne pomanjkljivosti,« je poudarila predsednica.

Zbiranje podpisov za omejitev mandatov

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je odločila, da se bo zbiranje podpisov volivcev za vložitev predloga dopolnitve zakona o lokalnih volitvah začelo 3. aprila. Gre za pobudo Piratske stranke, da županom mandate omejijo na največ dva zaporedna. S tem bi po njihovem dosegli »zmanjšanje nepotizma in korupcije na lokalnem nivoju ter krepitev demokracije, ki jo ogroža prevelika akumulacija moči obstoječih županov«. Do 1. junija morajo zbrati pet tisoč podpisov volivcev.

Dežmana odpustili

Nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman je v sredo javnost obvestil, da je v torek prejel odpoved pogodbe o zaposlitvi. »Včeraj sem javnosti sporočil, da razen prepovedi dela še nisem prejel nobenega drugega uradnega obvestila, danes pa mi je bila po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti,« je sporočil medijem. Dežman je bil po ustanovitvi Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije prezaposlen v novi muzej, a je pozneje, kot je razložil, prejel odredbo o neprihajanju na delo. »Torej ne smem delati, prejemam pa direktorsko plačo. Postopanje z mano sodi v kategorijo izbrisa. Ne prejemam nobenih muzejskih obvestil, nisem vabljen na noben sestanek, vzeta mi je bila volilna pravica itd.,« je zapisal v torek zjutraj.